Court allows appeal when victim's lawyer attends trial explaining absence, proving victim retains prosecution interest.

Pritožbi pooblaščencev oškodovanca A.H. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

Določba tretjega odstavka 306. člena ZKP se namreč uporabi, ko oškodovanec izkaže, da takšnega interesa nima, kar stori s tem, da se vabilu ne odzove, o takšnem namenu pa ni mogoče sklepati, če za zastopanje pooblasti pooblaščenca, ki se naroka udeleži in pojasni razlog za njegov izostanek, saj je s tem izkazal ravno nasprotno, torej, da od predloga za kazenski pregon ne odstopa in za izvedbo kazenskega postopka ima interes.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom III K 2388/2016 z dne 14. 9. 2016 na podlagi tretjega odstavka 306. člena v zvezi s prvim odstavkom 239. člena in 429. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ustavilo kazenski postopek zoper obdolženo M.P., zoper katero je bil vložen obtožni predlog, ki ji je očital storitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolženke in potrebni izdatki ter nagrada zagovornice obremenjujejo proračun.

2. Zoper sklep so se pritožili pooblaščenci oškodovanca A.H. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, pritožbenemu sodišču pa predlagajo, da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne v nadaljnje sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Napadeni sklep temelji na ugotovitvi, da se obdolženka, ki ji obtožba očita storitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, na podlagi četrtega odstavka iste zakonske določbe preganja na predlog oškodovanca, slednji pa na glavno obravnavo 13. 9. 2016 ni pristopil, čeprav je bil v redu povabljen kot priča in v vabilu opozorjen v skladu s prvim odstavkom 239. člena ZKP ter svojega izostanka ni opravičil, zaradi česar se šteje, da je predlog za kazenski pregon obdolženke umaknil. Pojasnilo je, da navedba njegove pooblaščenke na naroku, da je na službeni poti, za kar niti niso bila predložena dokazila, ni opravičljiv razlog za izostanek.

5. Izostanek oškodovanca z naroka, ko gre za kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog, je potrebno presojati z vidika, ali je izkazal interes za kazenski postopek, za katerega je podal predlog. Oškodovanec A.H. je bil na glavno obravnavo sicer pravilno povabljen in ustrezno poučen po prvem odstavku 239. člena ZKP, a ima pritožba prav, ko navaja, da ga je na glavni obravnavi zastopala pooblaščenka, ki je pojasnila razlog za njegov izostanek, to pa pomeni, da je oškodovanec izkazal interes za kazenski pregon obdolženke in ni mogoče šteti, da je predlog zanj umaknil. Določba tretjega odstavka 306. člena ZKP se namreč uporabi, ko oškodovanec izkaže, da takšnega interesa nima, kar stori s tem, da se vabilu ne odzove, o takšnem namenu pa ni mogoče sklepati, če za zastopanje pooblasti pooblaščenca, ki se naroka udeleži in pojasni razlog za njegov izostanek, saj je s tem izkazal ravno nasprotno, torej, da od predloga za kazenski pregon ne odstopa in za izvedbo kazenskega postopka ima interes.

6. Po obrazloženem, ker je pritožba pooblaščenca oškodovanca utemeljena, je pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavilo, sodišče prve stopnje pa bo postopek nadaljevalo.

7. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.