Appeal allowed; appeal court annuls first instance judgment for issuing full reasoning judgment after short reasoning judgment.

I. Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje (s polno obrazložitvijo) in popravni sklep ter dopolnilna sodba razveljavijo in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Z izdelavo sodbe s skrajšano obrazložitvijo po 496. členu ZPP je sodišče prve stopnje v zadevi že razsodilo in svojo odločitev sporočilo strankama. Takšna sodba že učinkuje, sodišče prve stopnje pa je nanjo v celoti vezano (320. člen ZPP) in vanjo ne sme posegati (če pravdne stranke zoper njo ne napovejo pritožbe, postane pravnomočna). Izdaja (iste) sodbe oz. odločbe s polno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP je tako zreducirana zgolj na dopolnitev obrazložitve (sodba je namreč že bila izdana oziroma je odločitev že bila sprejeta) z namenom zagotoviti stranki, ki je pritožbo napovedala, možnost vložitve učinkovitega pravnega sredstva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je po dne 26. 9. 2016 opravljeni glavni obravnavi izdalo sodbo s skrajšano obrazložitvijo v skladu z določbo 496. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Odločilo je (točka 1 izreka), da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 10218/2016 z dne 3. 2. 2016 v veljavi v delu, v katerem je bilo toženi stranki (v nadaljevanju toženki) naloženo plačilo glavnice v (skupnem) znesku 3.185,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti (posameznih) zneskov do plačila, kar je natančneje razvidno iz izreka v tem delu, in plačilo stroškov izvršilnega postopka v znesku 74,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. V točki 2 izreka je odločilo o stroških pravdnega postopka. Toženka jih je dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) v znesku 478,86 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. Po tem, ko je toženka napovedala pritožbo zoper sodbo, je sodišče prve stopnje najprej (13. 12. 2016) izdalo sklep o popravi sodbe in dopolnilno sodbo. Z njima je poseglo tako v (že) prisojeni obrestni del zahtevka, kot tudi v odločitev o stroških pravdnega postopka. Štelo je, da je v izreku sodbe, tako glede obresti, kot tudi glede stroškov postopka, prišlo do očitne pisne pomote, hkrati pa po razlagi sodišča prve stopnje tožnici niso bili priznani vsi stroški postopka. V nadaljevanju je, ob upoštevanju popravnega sklepa in dopolnilne sodbe, izdalo še sodbo z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP (sodbo s polno obrazložitvijo).

3. Toženka z dvema ločenima pritožbama izpodbija tako sodbo s polno obrazložitvijo, kot tudi popravni sklep in dopolnilno sodbo.

- V zvezi s sodbo se v pritožbi sklicuje na bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (izrek sodbe s polno obrazložitvijo nasprotuje izreku sodbe s skrajšano obrazložitvijo). To velja tako za obrestni del zahtevka, kot tudi za zahtevek na povrnitev stroškov postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sodbo s polno obrazložitvijo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

- V pritožbi zoper popravni sklep in dopolnilno sodbe se toženka sklicuje na bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Ne drži namreč, da je sodišče prve stopnje popravilo le napačen datum zapadlosti posameznih terjatev, ampak je tožnici priznalo tudi (dodatne) zakonske zamudne obresti, ki jih s sodbo s skrajšano obrazložitvijo ni priznalo. Teh pomanjkljivosti sodišče prve stopnje ne more odpraviti s popravnim sklepom. Izrek popravnega sklepa je tudi nerazumljiv. V zvezi z dopolnilno sodbo, ki se nanaša na izrek o stroških postopka, pa pritožnica poudarja, da stranka predloga za izdajo dopolnilne sodbe (sploh) ni podala. Sodišče je s tem, ko je izdalo dopolnilno sodbo (in z njo priznalo dodatne stroške postopka), ne da bi upravičena stranka v tej smeri podala ustrezen predlog, kršilo pravila postopka. Sicer pa bi moralo sodišče izdati o (dodatnih) stroških odločiti z dopolnilnim sklepom in ne s sodbo.

- Toženka predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ter dopolnilno sodbo razveljavi, zadevo pa vrne v novo sojenje.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

- Razlogi v zvezi s sodbo s polno obrazložitvijo

5. Po preizkusu navedene sodbe v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje storilo (v pritožbi očitano) bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi katere je bilo treba razveljaviti tako sodbo s polno obrazložitvijo, kot tudi popravni sklep in dopolnilno sodbo.

6. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbenimi izvajanji v zvezi z nedopustnostjo stanja, ki ga je sodišče prve stopnje povzročilo s tem, ko je izdalo (eno) odločbo, ki je v izreku in tudi vsebinsko različna v verziji s skrajšano obrazložitvijo v primerjavi z verzijo sodbe s polno obrazložitvijo. Z izdelavo sodbe s skrajšano obrazložitvijo po 496. členu ZPP je sodišče prve stopnje v zadevi že razsodilo in svojo odločitev sporočilo strankama. Takšna sodba že učinkuje, sodišče prve stopnje pa je nanjo v celoti vezano (320. člen ZPP) in vanjo ne sme posegati (če pravdne stranke zoper njo ne napovejo pritožbe, postane pravnomočna). Izdaja (iste) sodbe oz. odločbe s polno obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP je tako zreducirana zgolj na dopolnitev obrazložitve (sodba je namreč že bila izdana oziroma je odločitev že bila sprejeta) z namenom zagotoviti stranki, ki je pritožbo napovedala, možnost vložitve učinkovitega pravnega sredstva.

7. V že izdano sodbo je mogoče posegati zgolj v primeru, ko jo je treba v skladu z 325. členom ZPP dopolniti (ko ni bilo odločeno o vseh zahtevkih oziroma o delu zahtevka, dopolnitev je možna le na predlog strank), oziroma, ko jo je treba v skladu s 328. členom ZPP popraviti (ko gre za očitne napake oz. pisno pomoto). V obravnavani zadevi ne gre za takšen primer. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom nedopustno poseglo tako v obrestni del zahtevka (ni navedlo le pravega datuma zapadlosti, ampak je tožnici prisodilo še obresti od zneska 1.458,39 EUR od 23. 4. 2014), kot tudi v znesek priznanih stroškov postopka (namesto 478,86 EUR je navedlo znesek 748,86 EUR). Z dopolnilno sodbo pa je brez predloga upravičene stranke (tožnice), slednji priznalo dodatne stroške postopka.

8. V konkretnem primeru torej ni šlo ne za en ne za drug primer dopustnega posega v sodbo s skrajšano obrazložitvijo. Očitno je želelo sodišče prve stopnje s tem „manevrom“ odpraviti svoje napake oziroma nedoslednosti, kar pa na ta način ne more storiti. V prihodnje naj izdaji sodbe s skrajšano obrazložitvijo nameni dovolj časa in se na ta način izogne nastali situaciji. Zaradi ugotovljene procesne kršitve je bilo treba tako sodbo s polno obrazložitvijo, kot tudi popravni sklep in dopolnilno sodbo razveljaviti. Pritožba utemeljeno opozarja, da je podana situacija, ko ena in ista odločba, izdana v eni zadevi v različnih verzijah, v izreku vsebuje različne odločitve o istem zahtevku. Kot je že bilo navedeno, v razmerju do pravdnih strank učinkuje (že) sodba s skrajšano obrazložitvijo, ki so jo stranke (že) prejele, „poseg v sodbo“, ki ga je sodišče prve stopnje izvedlo z izdajo popravnega sklepa in dopolnilne sodbe, pa na takšen način ni dopusten.

9. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 354. členu ZPP.

10. Odločitev o stroških pravdnega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.