Legislator Case Law & Legislation
VSM sklep Rg 28/2017 ECLI:SI:VSMB:2017:RG.28.2017 AI generated

Court ruled ordinary procedure applies to possession return claims, dismissing jurisdiction of commercial court.

Case Number VSM sklep Rg 28/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the request for commercial court jurisdiction, determining that the case falls under ordinary procedure. The plaintiff sought eviction and delivery of real property based on a claim that the defendant's possession title had expired, invoking the owner's right to demand return under the Property Law. The court held that such possession return claims constitute disputes over the protection of real rights, which are explicitly excluded from the definition of commercial disputes under the Code of Civil Procedure.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 481. odst. 1; ZPP 481. odst. 2: Disputes regarding the protection of real rights over immovable property are not commercial disputes and must be heard by ordinary courts regardless of the parties' status.

Keywords

AI generated
commercial dispute definition possession return claim real rights protection court jurisdiction ordinary procedure immovable property Code of Civil Procedure

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Nina Betetto, Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom, Podjetje in delo, Letnik 2014, št. 6-7
člena SPZ (tako tudi Nina Betetto, Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom, Podjetje in delo, Letnik 2014, št. 6-7, str.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče.

[JEDRO]

Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom zahteva izpraznitev in izročitev nepremičnine v posest tožeče stranke in zatrjuje, da je toženi stranki prenehal naslov za posest nad nepremičninami, v posledici česar ima tožeča stranka kot lastnica pravico od tožene stranke zahtevati, da jih ta izroči v neposredno posest. Po presoji sodišča druge stopnje v skupino sporov o stvarnih pravicah na nepremičninah ne spadajo le spori o obstoju, prenehanju in spremembi stvarnih pravic (2. člen SPZ), temveč tudi spori zaradi varstva stvarnih pravic, v obravnavanem primeru vrnitvena tožba na podlagi 92. člena SPZ. Glede na vsebino tožbenega zahtevka torej v konkretnem primeru ne gre za gospodarski spor po določbi prvega odstavka 481. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom P 271/2016 z dne 6. 1. 2016 sklenilo, da Okrajno sodišče ni pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi ter da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču.

2. Okrožno sodišče je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da bi bilo v konkretnem primeru treba upoštevati razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom na način, da v skupino sporov o stvarnih pravicah na nepremičninah spadajo tudi spori zaradi varstva stvarnih pravic. Po določilu drugega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pa se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah. V konkretnem primeru se tožeča stranka sklicuje, da je prenehal pravni naslov tožene stranke za posest nad nepremičninami, v posledici česar ima tožeča stranka kot lastnica pravico od tožene stranke zahtevati, da ji nepremičnine izroči v neposredno posest. Sklicevanje na lastninsko pravico pa pomeni uveljavljanje vrnitvenega zahtevka po določilu 92. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), kar pomeni spor zaradi varstva stvarnih pravic.

3. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče.

4. ZPP v prvem odstavku 481. člena gospodarski spor opredeljuje na podlagi personalnega kriterija. Pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo tedaj, če je vsaka od strank gospodarska družba, zavod, zadruga, država ali samoupravna lokalna skupnost, prav tako pa tudi v sporih iz medsebojnih pravnih razmerij samostojnih podjetnikov posameznikov, izvirajočih iz njihove pridobitne dejavnosti ter v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in prej navedenimi osebami. Ne glede na določbo prvega odstavka 481. člena pa se pravila postopka v gospodarskih sporih ne uporabljajo v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah in sporih zaradi motenja posesti (drugi odstavek 481. člena ZPP).

5. Pravdni stranki v navedenem gospodarskem sporu sta res gospodarski družbi, vendar pa je opredelitev po 1. točki prvega odstavka 481. člena ZPP na podlagi čistega subjektivnega kriterija le pogojna, saj v skladu z že prej citiranim drugim odstavkom 481. člena ZPP spori med v tej določbi naštetimi osebami niso gospodarski, če gre za spore o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah ali spore zaradi motenja posesti. Ti se torej obravnavajo po pravilih rednega postopka. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom zahteva izpraznitev in izročitev nepremičnine v posest tožeče stranke in zatrjuje, da je toženi stranki prenehal pravni naslov za posest nad nepremičninami, v posledici česar ima tožeča stranka kot lastnica pravico od tožene stranke zahtevati, da jih ta izroči v neposredno posest. Po presoji sodišča druge stopnje v skupino sporov o stvarnih pravicah na nepremičninah ne spadajo le spori o obstoju, prenehanju in spremembi stvarnih pravic (2. člen SPZ), temveč tudi spori zaradi varstva stvarnih pravic, v obravnavanem primeru vrnitvena tožba na podlagi 92. člena SPZ (tako tudi Nina Betetto, Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in gospodarskim sporom, Podjetje in delo, Letnik 2014, št. 6-7, str. 1081-1095). Glede na vsebino tožbenega zahtevka torej v konkretnem primeru ne gre za gospodarski spor po določbi prvega odstavka 481. člena ZPP.

6. Pristojnost okrožnega sodišča tudi ni utemeljena s katerim drugim kriterijem iz drugega odstavka 32. člena ZPP, kot tudi ne z vrednostjo spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka ocenila na znesek 7.392,00 EUR. Za določitev stvarne pristojnosti je zato treba uporabiti splošno pravilo iz prvega odstavka 30. člena ZPP, po katerem je za sojenje pristojno okrajno sodišče. Upoštevaje določbo prvega odstavka 57. člena ZPP. po katerem je za sojenje v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah izključno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 25. člena ZPP odločilo, da je za odločitev v predmetni zadevi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče.