Appeal court allows appeal against dismissal of appeal as first-instance court wrongly denied judicial protection.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court granted the appeal and revoked the first-instance court's decision dismissing the plaintiff's lawsuit. The first court had rejected the claim based on Article 75 of the Social Courts Act, deeming the plaintiff's appeal against the initial administrative decision untimely. The appellate court ruled that this interpretation incorrectly denied judicial protection and prevented a substantive review of the administrative act's legality. Consequently, the case was remanded to the first-instance court for a new proceeding to determine the timeliness of the appeal.
Legislator headnote
AI generatedArticle 75 of the Social Courts Act; Article 14 of the Social Courts Act: A court cannot deny judicial protection by dismissing a lawsuit solely because an appeal was filed late; instead, the legality of the administrative act must be substantively reviewed to determine if the appeal was timely.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Tožnik je vložil tožbo zoper sklep drugostopenjskega organa, s katerim je bila njegova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo kot prepozno vložena zavržena. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo in obrazložilo, zakaj meni, da naj bi bila tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo, prepozna. Tožniku ni mogoče odreči sodnega varstva. Zoper drugostopenjski sklep tožnik drugega pravnega sredstva, kot je vložitev tožbe pred sodiščem, nima. Le s postopkom pred sodiščem pa je mogoče presoditi, ali je bil drugostopenjski sklep pravilen in zakonit. Določbo 75. člena ZDSS-1 ni mogoče tolmačiti na način, da če sodišče ugotovi, da je bila pritožba zoper prvostopenjski sklep vložena prepozno, v takem primeru sodno varstvo zoper drugostopenjsko odločbo ni dopustno. V socialnem sporu je treba vsebinsko presoditi zakonitost izpodbijane drugostopenjske upravne odločbe v zvezi s prvostopenjskim procesnim sklepom, ne pa tožbo zavreči. Odločilna dejstva o tem, ali je bila pritožba zoper vsebinsko odločbo tožene stranke v zvezi s pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravočasna ali ne, so lahko le predmet dokaznega postopka v postopku meritorne presoje pravilnosti in zakonitosti upravnih aktov, ki sta predmet sodno socialnega spora. O zakonitosti in pravilnosti upravnega akta pa lahko presoja le senat (prvi odstavek 14. člena ZDSS-1), ne pa sodnik posameznik. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo tožbo, ki jo je vložil 18. 4. 2016.
2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja vsebinske razloge v zvezi z ugotovljeno invalidnostjo. V nadaljevanju pa opozarja, da bi se morala zadeva vrniti na začetek, saj mu odločba prvostopenjskega organa ni bila vročena v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)(1). Tako bi moral že prvostopenjski organ po uradni dolžnosti spremeniti svojo odločitev in opraviti pravilno vročitev odločbe, zoper katero bi lahko normalno uveljavljal pravna sredstva. Dejstvo je, da vročitev odločbe ni bila opravljena v skladu s 87. členom ZUP, kar je nenazadnje s sklepom ugotovil tudi že prvostopenjski organ. Mama namreč ni bila pooblaščena za sprejem poštne pošiljke. Tako tudi ni mogoče govoriti, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, da mu je bila odločba vročena 4. 8. 2015. V zvezi z vprašanjem zamude je tudi že podal pobudo za vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa je bil tudi ta predlog zavržen. Glede na občutljivost zadeve bi bil v roku vložil pritožbo na odločbo prvostopenjskega organa. Tako pa je podal pritožbo šele potem, ko mu je mama povedala za odločbo. Predlaga, da se o zadevi ponovno odloči.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Ob preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(2) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi zmotne pravne presoje in zavrženja tožbe na temelju 75. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)(3) ostalo dejansko stanje nerazčiščeno. Tožniku ni bilo omogočeno sodno varstvo, kot mu je zagotovljeno v 58. členu ZDSS-1.
5. Tožnik je dne 18. 4. 2016 vložil tožbo zoper sklep drugostopenjskega organa št. ... z dne 13. 4. 2016, s katerim je bila njegova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 31. 7. 2015 kot prepozno vložena zavržena. Navedeni sklep je vseboval tudi pravni pouk, da lahko tožnik zoper sklep uveljavlja sodno varstvo pravic pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani.
6. Sodišče prve stopnje je tožbo, ob sklicevanju na 75. člen ZDSS-1, zavrglo. V navedenem členu je določeno, da po predhodnem preizkusu tožbe sodišče izda sklep, s katerim se tožba zavrže, tudi v primerih, če je bila tožba vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena ali pa je bila vložena prepozno. V nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje obrazložilo, zakaj meni, da naj bi bila tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo, prepozna.
7. Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da tožniku ni mogoče odreči sodnega varstva. Zoper drugostopenjski sklep namreč tožnik drugega pravnega sredstva, kot pa je vložitev tožbe pred sodiščem, nima. Le s postopkom pred sodiščem pa je mogoče presoditi, ali je bil drugostopenjski sklep pravilen in zakonit. Določbo 75. člena ZDSS-1 ni mogoče tolmačiti na način, da če sodišče ugotovi, da je bila pritožba zoper prvostopenjski sklep vložena prepozno, da v takem primeru sodno varstvo zoper drugostopenjsko odločbo ni dopustno. Kot je to poudarilo pritožbeno sodišče že v drugi zadevi(4) , je v okoliščinah takšnega primera, ob izpolnjevanju ostalih procesnih predpostavk, potrebno v sodno socialnem sporu vsebinsko presoditi zakonitost izpodbijane drugostopenjske upravne odločbe v zvezi s prvostopenjskim procesnim sklepom, ne pa tožbo zavreči. Odločilna dejstva o tem, ali je bila pritožba zoper vsebinsko odločbo tožene stranke v zvezi s pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravočasna ali ne, so lahko le predmet dokaznega postopka v postopku meritorne presoje pravilnosti in zakonitosti upravnih aktov, ki sta predmet sodno socialnega spora. O zakonitosti in pravilnosti upravnega akta pa lahko presoja le senat (prvi odstavek 14. člena ZDSS-1), ne pa sodnik posameznik. Vprašanje, ali je bila pritožba vložena prepozno, bo torej sodišče moralo razčistiti v novem postopku, vodenem skladno z določbami ZDSS-1. Nenazadnje že sodišče prve stopnje samo pride v nasprotje s tem, ko tožbo zavrže, kar pomeni, da zadeve sploh ni vzelo v obravnavo in o njej vsebinsko odločilo, nato pa v nadaljevanju samo presodi vprašanje, ali je bila pritožba zoper prvostopenjsko odločbo vložena pravočasno ali ne.
8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep upoštevaje 354. člen ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
(1) Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.
(2) Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
(3) Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004.
(4) Psp 113/2016 z dne 17. 3. 2016.