Appeal court increases employer's litigation costs to 1,620.04 EUR due to first-instance error on necessary costs.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločitev o stroških postopka (točka V izreka) spremeni tako, da se stroški, ki jih je tožena stranka dolžna plačati tožnici zvišajo na 1.620,04 EUR.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje, kljub temu, da je s pritožbo v prvem postopku uspela in da je nagrado za postopek s pritožbo priglasila, tožnici ni priznalo stroškov nagrade za postopek po tar. št. 3210 ZOdvT. Prav tako ji ni priznalo priglašenih materialnih stroškov po tar. št. 6002. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu materialno pravno zmotna, saj gre za potrebne stroške (155. člen ZPP), ki jih je tožena stranka dolžna tožnici povrniti, skladno z določbo 154. člena ZPP, ker v sporu ni uspela.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 9. 2014 nezakonita in da je tožnica še naprej v delovnem razmerju pri toženi stranki po pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 12. 2008, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in pri tem upoštevati tožničine omejitve iz odločbe ZPIZ z dne 5. 2. 2014, vzpostaviti delovno razmerje za obdobje od prenehanja delovnega razmerja dalje ter ji v matično evidenco vpisati delovno dobo za celotno obdobje nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi v 8 dneh, v istem roku obračunati vsa neplačana bruto nadomestila plač s pripadajočim dodatkom za delovno dobo, kot to določa pogodba o zaposlitvi z dne 1. 12. 2008, od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela, od tega plačati pripadajoče davke in prispevke ter ji izplačati neto nadomestila plače, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posameznega mesečnega zneska plače do plačila, zmanjšano za prejete zneske nadomestila za brezposelnost s strani Zavoda RS za zaposlovanje, višji zahtevek za poziv na delo brez omejitev iz odločbe ZPIZ z dne 5. 2. 2014 in plačilo brez upoštevanja izplačil nadomestila za čas brezposelnosti pa je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v znesku 1.121,30 EUR v 8 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

2. Zoper odločitev o stroških postopka se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožnica in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka spremeni tako, da že prisojeni znesek stroškov postopka v višini 919,10 EUR poviša za znesek 408,80 EUR, nato pa skupni znesek v višini 1.327,90 EUR poveča za pripadajoči 22 % DDV. Kljub temu, da je bila pritožba v prvem postopku potrebna, sodišče prve stopnje priglašenih pritožbenih stroškov nagrade za postopek s pritožbo tožnici ni dosodilo. Prav tako ji ni dosodilo priglašenih materialnih stroškov v višini 20,00 EUR.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da niso podane bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, dejansko stanje je pravilno ugotovljeno, je pa sodišče prve stopnje delno zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje, kljub temu, da je s pritožbo v prvem postopku uspela in da je nagrado za postopek s pritožbo priglasila, tožnici ni priznalo stroškov nagrade za postopek po tar. št. 3210 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008). Prav tako ji ni priznalo priglašenih materialnih stroškov po tar. št. 6002. Odločitev sodišča prve stopnje je v tem delu materialno pravno zmotna, saj gre za potrebne stroške (155. člen ZPP), ki jih je tožena stranka dolžna tožnici povrniti skladno z določbo 154. člena ZPP, saj v sporu ni uspela. Prav tako je tožnica upravičena do 22 % DDV na odvetniške storitve.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in odločitev o stroških postopka (točka V izreka) spremenilo tako, da je zvišalo znesek stroškov, ki jih je tožeči stranki dolžna povrniti tožena stranka, na 1.620,04 EUR (3. točka 365. člena ZPP).

7. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih tožeča stranka ni priglasila.