Appeal dismissed; land registry entry requires municipal confirmation of no preemption right when zoning permits it.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino, na kateri po podatkih potrdila o namenski rabi zemljišča obstoji predkupna pravica občine, mora biti v zvezi s tem priloženo tudi ustrezno potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V obravnavani zadevi je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica s sklepom Dn 10631/2015 z dne 28.1.2015 delno ugodila zemljiškoknjižnemu predlogu in dovolilo vpis lastninske pravice v korist predlagateljev pri nepremičnini posamezni del št. 11 v stavbi 3 k.o. P, zavrnila pa je predlog za vpis lastninske pravice v korist predlagateljev v delu, ki se nanaša na vpis lastninske pravice pri nepremičnini parc. št. 4/1, k.o. P.

2. Zoper zavrnilni del sklepa sta predlagatelja po pooblaščenki vložila ugovor, ki ga je prvostopenjsko sodišče s sklepom, ki je predmet izpodbijanja s to pritožbo, zavrnilo. Ugotovilo je, da se nepremičnina parc. št. 4/1 nahaja znotraj območja predkupne pravice Občine in da predlagatelja predlogu nista predložila potrdila le-te, da ne uveljavlja predkupne pravice.

3. Proti taki odločitvi se po pooblaščenki pritožujeta predlagatelja, ki menita, da so podani vsi pogoji za dovolitev vpisa v celoti. Izpostavljata, da gre v obravnavanem primeru za vpis lastninske pravice na podlagi kupne pogodbe z dne 14.5.1999 ter k njej sklenjenih aneksov, ki so bili sklenjeni in overjeni v skladu s takrat veljavnimi predpisi, ki niso določali, da je potrebno zemljiškoknjižnemu dovolilu priložiti potrdila o neuveljavljanju predkupne pravice občine. Ker pogodba iz leta 1999 in k njej sklenjeni aneksi ne vsebujejo vseh zemljiškoknjižnih podatkov, ki so sedaj potrebni za vpis lastninske pravice v korist predlagateljev, sta predlagatelja dne 27.2.2014 z zemljiškoknjižnim lastnikom S. d.o.o. sklenila pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim in v kateri je izrecno določeno, da se predmetni pravni posel sklepa zgolj zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim in da ena do druge stranke nima nobene obveznosti. Zadevna pogodba tako ne predstavlja prometa z nepremičninami, torej prodaja le-teh na trgu, temveč izključno uskladitev

zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. V konkretnem primeru sta torej predlagatelja dejanska lastnika in lastniška posestnika predmetnih nepremičnin že od 14.5.1999, ko je bila sklenjena kupoprodajna pogodba, ki predstavlja zavezovalni pravni posel. Povsem nesprejemljivo bi namreč bilo, da bi tudi ob sklenitvi posadne listine, ko se le priznava lastninska pravica predlagatelja pri predmetnih nepremičninah, zemljiškoknjižni lastnik moral od občine pridobiti potrdilo o ne-uveljavljanju predkupne pravice, oziroma, da bi lahko občina uveljavljala predkupno pravico za nepremično, ki je bila že v preteklosti prodana, v skladu s takrat veljavnimi predpisi. Predlagatelja zato menita, da so podani vsi pogoji za dovolitev vpisa, da je zahtevek za vpis v celoti utemeljen in predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi v celoti ugodi in spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli predlagani vpis.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnika trdita, da je bil pravni posel, na podlagi katerega je bil predlagan vpis lastninske pravice, sklenjen že leta 1999. Ni sporno, da je bil vpis predlagan šele 16.1.2015, torej v času veljavnosti Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1, Ur. list RS št. 58/2003 s spremembami), ki velja od 18.9.2003. Ta v 38. členu določa, da mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu priloženo potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, ki veljajo na območju, na katerem leži nepremičnina, kadar pa je potrebno po posebnem zakonu glede na vrsto nepremičnine pridobiti soglasje oziroma odobritev pristojnega organa, mora biti predloženo tudi soglasje oziroma odobritev. Če se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na nepremičnino, na kateri po podatkih potrdila o namenski rabi zemljišča obstoji predkupna pravica občine, mora biti v zvezi s tem priloženo tudi ustrezno potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice. Ko je ZZK-1 stopil v veljavo, je v prehodnih določbah uredil tudi primere, ko je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred njegovo uveljavitvijo. V zvezi s tem je v četrtem odstavku 276. člena določeno, da se za odločanje o vknjižbi smiselno uporabljajo tudi nove določbe 38. člena glede listin, ki morajo biti priložene zemljiškoknjižnemu dovolilu.

6. Da morajo biti tudi v primeru, ko je podlaga za vpis posadna listina ali pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, upoštevani vsi pogoji, ki so po ZZK-1 potrebni za overitev zemljiškoknjižnega dovolila, je pojasnilo že prvostopenjsko sodišče.

7. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljev zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega sodnika (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).