Court allows land registry completion for state-owned public good property despite missing public good stamp. Dismissed

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Po sedanji ureditvi so nepremičnine, ki imajo status javnega dobra, v lasti države ali lokalne skupnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Sežani zavrglo predlog za dopolnitev zemljiške knjige s parc. št. 1/3 k.o. H.. Zavzelo je stališče, da predlagateljica ni vložila ustreznega predloga, ker bi morala predlagati vpis zaznambe javnega dobra z navedbo javnega dobra.

2. Zoper takšno odločitev se je predlagateljica pritožila. V pritožbi navaja, da parc. št. 1/3 k.o. H. ne obstaja v zemljiški knjigi, obstaja pa v katastru. O tem je predlagateljica priložila ustrezne listine, ki jih je pridobila na GURS. Iz podatkov GURS ni mogoče ugotoviti, iz katerih parcel je nastala konkretna nepremičnina. Iz potrdila Ministrstva za infrastrukturo in prostor pa izhaja, da predstavlja ta nepremičnina del državne ceste K.- Š.. Cesta je v lasti Republike Slovenije, zato je predlagala, da se vknjiži lastninska pravica v korist RS, res pa ni predlagala, da se hkrati zaznamuje tudi javno dobro. Vendar to še ni razlog, da bi zemljiškoknjižno sodišče predlog zavrglo. Zaznambo javnega dobra bo predlagateljica lahko predlagala tudi naknadno. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in dovoli dopolnitev zemljiške knjige.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Postopek dopolnitve zemljiške knjige je eden od štirih posebnih postopkov, ki je urejen v poglavju 7.4. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). V členu 229 ZZK-1 so predpisani pogoji za začetek tega postopka. Postopek dopolnitve zemljiške knjige se začne: 1. če zemljiška parcela ni vpisana v zemljiški knjigi in vpisa te zemljiške parcele ni mogoče opraviti po splošnih pravilih zemljiškoknjižnega postopka in 2. če predlagatelj postopka verjetno izkaže, da ima na nevpisani parceli lastninsko pravico oziroma drugo stvarno pravico. Predlogu mora biti priložen izpisek o nevpisani zemljiški parceli iz katastra in potrdilo pristojnega organa, ki vodi kataster, da je zemljiška parcela, ki je predmet postopka, v katastru vpisana in da iz podatkov katastra ni mogoče ugotoviti z delitvijo oziroma združitvijo katere prejšnje zemljiške parcele je nastala.

5. Predlagateljica je v predlogu za začetek postopka dopolnitve zemljiške knjige opisala prav takšno dejansko stanje, predlogu pa je tudi priložila vse listine, ki jih zahteva zakon. Kot utemeljeno navaja v pritožbi, ZZK-1 v poglavju o dopolnitvi zemljiške knjige ne določa, da bi hkrati s predlaganim vpisom, da je lastnica zemljiške knjige, morala predlagati tudi zaznambo, da je zemljiška parcela javno dobro. Po četrtem odstavku 229. člena ZZK-1 se šteje, da je lastninska pravica določene osebe na nevpisani zemljiški knjigi verjetno izkazana, če je ta oseba kot lastnik oziroma posestnik vpisana v katastru. V potrdilu, ki ga je izdala GURS z dne 8.9.2015 je izrecno zapisano, da je sporna zemljiška parcela v posestnem listu vpisana kot javno dobro v lasti RS. Od uveljavitve ZZK-1 se nepremičnine, ki imajo status javnega dobra, ne vpisujejo več v poseben seznam javnega dobra, v katerega so se vpisovale pred uveljavitvijo ZZK/95. Tudi ureditev v 16. členu ZZK/95, po kateri so se nepremičnine v splošni rabi vpisale kot javno dobro, je bila nedoločena. Po sedanji ureditvi so nepremičnine, ki imajo status javnega dobra, v lasti države ali lokalne skupnosti. Za konkretno parcelo je predlagateljica izkazala, da je v lasti Republike Slovenije, zato je pogoje iz 229. člena ZZK-1 predlagateljica izpolnila in bi moralo zemljiškoknjižno sodišče njen predlog vsebinsko obravnavati. Ker ga je zavrglo iz procesnih razlogov, je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti po 5 točki 161. člena ZZK-1 in vrniti zadevo v ponovno odločanje.