Appeal dismissed; applicant lacks interest to oppose land status change to public good under ZGO-1.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Predlagatelj postopka v nepravdnem postopku, v katerem si prizadeva, da bi predmetna nepremičnina pridobila status pripadajočega zemljiška k stavbi, ima pravni interes, da taista nepremičnina ne pridobi status javnega dobra. Pravilna je tudi materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru Odlok ne more predstavljati pravne podlage za zaznambo javnega dobra pri uvodoma navedeni parceli. Res je, da je mogoča zaznamba tudi v primeru, ko je sprejet podzakonski predpis ali drug splošni pravni akt, vendar le, če je z uveljavitvijo le-tega nastala javno pravna omejitev v prometu z nepremičnino, sicer pa je treba izdati odločbo o določitvi statusa javnega dobra (1. in 2. točka drugega odstavka 111. čelna ZZK-1).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče pod I. točko izreka udeležencu P.R. dopustilo udeležbo v postopku in pod II. točko izreka ugovor predlagatelja kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Mariboru Dn 240601/2013 z dne 20.8.2015.

2. Zoper sklep se je pritožil predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov. Glede odločitve pod I. točko izreka izpostavlja, da prvo izdani sklep opr. št. Dn 240601/2013 odločitve o udeležbi P.R. sploh ne vsebuje, čeprav naj bi omenjeni udeleženec svojo udeležbo priglasil že z vlogo z dne 9.2.2015. Zaključek sodišča, da P.R. predstavlja osebo, katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet, zaradi česar je po 4. točki prvega odstavka 132. člena ZZK-1 udeleženec postopka, je zmoten. Njegov interes ne more biti prizadet v takšnem smislu, kot ga zahteva zakon. Po 4. točki 132. člena ZZK-1 udeležence postopka predstavljajo tudi druge osebe, katerih pravni interes utegne biti z vpisom prizadet, pri čemer pritožniku v tem postopku ni bila vročena vloga P.R., s katero je ta priglasil svojo udeležbo, zaradi česar je pritožniku kršena pravica do izjave, saj se do njegovih navedb niti ne more opredeliti. Vsekakor pa tudi naslovno sodišče v izpodbijanem sklepu ni ustrezno obrazložilo pravnega interesa navedene osebe, saj po mnenju pritožnika ne more predstavljati osebe, v korist katere je predlagan vpis oz. ne predstavlja osebe, v katere breme je predlagan vpis, niti ne osebe katere pravni interes utegne biti z vpisom prizadet, ravno tako pa tudi samo dejstvo vložitve predloga za določitev pripadajočega zemljišča, še ne izkazuje, da utegne biti pravni interes udeleženca z vpisom prizadet. Pritožnik še pojasnjuje, da zadevna nepremičnina skladno z Odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike (Ur. l. RS, št. 51/09, 88/14) predstavlja vplivno območje kulturnega spomenika državnega pomena, kar pomeni, da zanjo velja pravni režim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. Zaključek naslovnega sodišča o dopustitvi udeležbe P.R. v tem primeru je v celoti nepravilen.

3. Glede II. točke izreka je sodišče navedlo, da predložena listina, to je Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za dele območij urejanja BR1/1 Stadion, BS 1/2 Bežigrad in BS 1/4 Koroška (v nadaljnjem besedilu: Odlok) ne predstavlja primerne podlage za zaznambo javnega dobra pri parceli št. 3/0 k.o. B., saj naj bi pogoj za pridobitev statusa grajenega javnega dobra predstavljala določba 21. člena Zakona o graditvi javnega objekta, v skladu s katerim mora pristojni občinski organ sprejeti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa javnega dobra, ki naj bi predstavljala primerno podlago za zaznambo. Kot izhaja iz Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt), v primeru prostorskih aktov govorimo o načrtovanju prostorske ureditve s prostorskimi izvedbenimi pogoji, s katerimi se določajo usmeritve v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter pogoji in merila za njihovo izvedbo. ZPNačrt v 5. točki 14. člena med prostorske akte uvršča tudi občinski podrobni prostorski načrt. Pritožnik je k predlogu za vpis predložil Odlok, ki torej predstavlja podlago za zaznambo pravnega dejstva o javnopravnih omejitvah. Pritožnik navaja, da ima javni interes v tovrstnih postopkih absolutno prednost pred zasebnim interesom. Poleg tega je bila parcela št. 3/0 k.o. B. na podlagi Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike (4. člen navedenega odloka) razglašena tudi za vplivno območje kulturnega spomenika državnega pomena, s čimer je v tem primeru zadoščeno tudi določbi 111. člena ZZK-1, ki določa, da je zaznamba javnega dobra mogoča tudi v primeru, ko je sprejet podzakonski predpis ali drug splošni pravni akt, vendar le, če je z uveljavitvijo le-tega nastala javnopravna omejitev v prometu z nepremičnino. Sodišče se je v tem primeru postavilo nastališče, da predlagatelj ni vložil predloga za zaznambo nepremičnega spomenika, s čimer pa v tem primeru sodišče istočasno ne osporava oz. priznava pridobitev pravnega statusa, kot obrazloženo. Glede na vse navedeno pritožnik predlaga, da sodišče upošteva vse njegove pritožbene razloge in izpodbijani sklep razveljavi oz. vrne v postopek ponovnega odločanja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da predlagatelju ni mogoče pritrditi v delu, v katerem izpodbija odločitev, da je P.R. dopuščena udeležba v postopku. Predmet konkretnega zemljiškoknjižnega postopka je zaznamba pravnega dejstva o javnopravnih omejitvah, in sicer zaznamba javnega dobra pri uvodoma navedeni nepremičnini na podlagi Odloka. Kot izhaja iz obrazložitve sodišča prve stopnje, je P.R. svojo udeležbo utemeljeval z vložitvijo predloga za določitev pripadajočega zemljišča, s katerim med drugim uveljavlja, da je nepremičnina, na katero se nanaša predlagani vpis, pripadajoče zemljišče k stavbam. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi prvostopenjskega sodišča, da ima udeleženec, predlagatelj postopka v nepravdnem postopku, v katerem si prizadeva, da bi predmetna nepremičnina pridobila status pripadajočega zemljišča k stavbi, pravni interes, da taista nepremičnina ne pridobi statusa javnega dobra. Gre torej za osebo iz 4. točke prvega odstavka 132. člena ZZK-1. Ker je v skladu z določbo drugega odstavka 132. člena ZZK-1 udeleženec (P.R.) že s samo priglasitvijo udeležbe pridobil status udeleženca v postopku, se predlagatelj ne more uspešno sklicevati, da se ni mogel opredeliti do njegove vloge, s katero je priglasil udeležbo. Z vročitvijo izpodbijanega sklepa, s katerim je bila dopuščena udeležba, pa je predlagatelj pridobil pravico P.R., oporekati udeležbo, kar je tudi storil s predmetno pritožbo, zato je očitek o kršitvi pravice do izjave neutemeljen. Predlagatelj pravnega interesa P.R. za udeležbo v postopku tudi ne uspe izpodbiti s sklicevanjem na Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike, saj vpis, ki je predmet tega postopka, ni predlagal na njegovi podlagi, zato tudi ne more biti podlaga za presojo pravnega interesa P.R. za udeležbo.

6. Pravilna je tudi materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru Odlok ne more predstavljati pravne podlage za zaznambo javnega dobra pri uvodoma navedeni parceli. V konkretnem primeru je predlagatelj predlagal zaznambo javnega dobra na podlagi 1. točke prvega odstavka 111. člena ZZK-1. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da sodišče odloča v mejah predloga, v konkretnem primeru pa je bila predlagana zaznamba javnega dobra na podlagi Odloka in ne zaznamba nepremičnega spomenika, zato se pritožnik ne more uspešno sklicevati na Odlok o razglasitvi dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike (Ur. l. RS, št. 51/09, 88/14) in dejstvo, da predstavlja parcela vplivno območje kulturnega spomenika državnega pomena. Na odločitev v ničemer ne vpliva sklicevanje pritožbe na 5. točko 14. člena ZPNačrt, ki zgolj splošno določa, da se med prostorske akte uvršča tudi občinski podrobni prostorski načrt, ki podrobneje določi grajeno javno dobro. Res je, kar izpostavlja pritožba, da je mogoča zaznamba tudi v primeru, ko je sprejet podzakonski predpis ali drug splošni pravni akt, vendar le, če je z uveljavitvijo le-tega nastala javno pravna omejitev v prometu z nepremičnino, sicer pa je treba izdati odločbo o določitvi statusa javnega dobra (1. in 2. točka drugega odstavka 111. člena ZZK-1). V konkretnem primeru gre za grajeno javno dobro, zato je potrebno upoštevati specialni zakon, ki ureja nastanek grajenega javnega dobra, to pa je ZGO-1, ki v 21. členu, kot je povzelo že sodišče prve stopnje, predvideva izdajo odločbe.

7. Ker pritožba ni utemeljena, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni bilo uradoma upoštevnih procesnih in materialnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z drugim odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 potrdilo sklep sodišča prve stopnje.