Court allows marginal annotation for subordinate claim despite lower court's rejection based on procedural error.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal overturned the first-instance decision that rejected a marginal annotation for a subordinate claim. The applicant argued that the lower court erred by requiring a primary claim, noting that the law does not distinguish between claim types for annotation purposes. The court agreed, ruling that the annotation is valid because the applicant's right to have the claim erased remains intact regardless of the primary claim's outcome.
Legislator headnote
AI generated79. člen ZZK-1; 4. točka drugega odstavka ZZK-1: A marginal annotation for a subordinate claim is permissible under the Land Register Act as the statute does not distinguish between primary and subordinate claims, and the opposing party lacks an interest in erasure if the primary claim succeeds.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se dovoli predlagani vpis.
[JEDRO]
Zaznamba spora – podrejenega zahtevka sicer pomeni, da v primeru uspeha s primarnim zahtevkom, predlagatelj ne bo mogel doseči vpisa lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora, vendar to na samo utemeljenost predloga ne vpliva.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Cerknici ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca in odločilo, da se predlagani vpis zaznambe spora ne dovoli. Ker je bil zahtevek na ugotovitev lastninske pravice postavljen le podrejeno, niso izpolnjeni pogoji za zaznambo spora. V primeru uspeha po primarnem zahtevku namreč do odločanja o podrejenem sploh ne bo prišlo in nasprotni udeleženec izbrisa zaznambe sploh ne bi mogel doseči.
2. Zoper sklep se predlagatelj pritožuje. Najprej se sklicuje na načelo formalnosti postopka, po katerem je v postopku zaznambe spora treba dokazati le pravno dejstvo vložitve tožbe, kar je predlagatelj dokazal. Da je zaznamba spora dopustna tudi pri podrejenih zahtevkih, pa se je izrekla sodna praksa. Sodišče je tudi kršilo postopke, ker predlagatelju ni vročilo ugovora nasprotnega udeleženca in se zato do navedb v ugovoru ni mogel opredeliti.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Po določbi 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je pogoj za dovolitev zaznambe spora vložitev tožbe, s katero tožnik zahteva ugotovitev obstoja lastninske pravice. Zakon ne loči med primarnimi in podrejenimi zahtevki, zato pritožnik pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker predlaganega vpisa ni dovolilo. Zaznamba spora - podrejenega zahtevka sicer pomeni, da v primeru uspeha s primarnim zahtevkom, predlagatelj ne bo mogel doseči vpisa lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora, vendar to na samo utemeljenost predloga ne vpliva. Neutemeljena je tudi skrb nasprotnega udeleženca, da ne bo mogel doseči izbrisa, če bo tožnik uspel že s primarnim zahtevkom. V tem primeru namreč nasprotni udeleženec ne bo več lastnik nepremičnine in za izbris niti ne bo imel pravnega interesa. Predlagatelj pa lahko kot upravičenec iz zaznambe vedno doseže izbris. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da je vpis dovolilo (4. točka drugega odstavka ZZK-1).