Appeal dismissed; land registry entry valid despite missing cadastre office number in deed. Court rejects narrow formalism when identity is clear.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court dismissed the protest against a first-instance decision that allowed a property ownership entry while erasing prior rights. The opposing party argued the deed lacked a specific cadastre office number required by the Land Registry Act, citing previous case law. The court ruled that the absence of this number does not invalidate the entry if the property's identity is otherwise unambiguous, prioritizing legal certainty over strict formalism.
Legislator headnote
AI generated31. člen ZZK-1; 161. člen ZZK-1: The requirement for an identical identification mark in the deed does not preclude registration if the property is uniquely identifiable, as strict formalism must yield to the principle of legal certainty when the identity is not in doubt.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
31. člen ZZK-1 določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, vendar te določbe ni mogoče tolmačiti tako ozko, kot to želi pritožnik. Višje sodišče v Kopru se je že večkrat postavilo na stališče, da zgolj dejstvo, da nepremičnina v listini ni označena na enak način kot v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da vpisa ni mogoče opraviti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Domžalah kot neutemeljenega zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep, s katerim je bil v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe dovoljena vzpostavitev prejšnjega stanja, tako da je vpisalo lastninsko pravico v korist A.M. in obenem izbrisalo vse predznamovane pravice pri teh nepremičninah.
2. Zoper sklep se nasprotni udeleženec pritožuje. Vztraja, da v listini, ki je podlaga vpisu, nepremičnina ni bila označena z identifikacijskim znakom kot to zahtevajo 3., 18. in 31. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Vpis zato ne bi smel biti dovoljen Pri parcelni številki namreč ni navedena šifra katastrske občine, parcelne številke pa tudi nimajo podelilke. Pri tem se sklicuje na sodno prakso (VSL I Cp 894/2011). Povsem irelevantno je, da ne obstaja dvom o identiteti nepremičnine, saj so v času, ko je bila izdana sodba, že veljali sedanji predpisi o identifikacijskem znaku parcel.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Za pritožbo ni sporno, da se predmetni vpis nanaša na nepremičnine, ki so bile predmet pravdnega postopka, v katerem je bila izdana sodba, ki je podlaga vpisu. Res 31. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) določa, da mora biti v listini, ki je podlaga za vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi, vendar te določbe ni mogoče tolmačiti tako ozko, kot to želi pritožnik. Višje sodišče v Kopru se je že večkrat postavilo na stališče (1), da zgolj dejstvo, da nepremičnina v listini ni označena na enak način kot v zemljiški knjigi, še ne pomeni, da vpisa ni mogoče opraviti. Načelo formalnosti ne seže tako daleč. Bistveno je, da ni sporna identifikacija nepremičnine. Prav za tak primer gre v predmetni zadevi. Sodba vsebuje vse podatke, ki so potrebni za enolično identifikacijo nepremičnin (parcelno številko in ime katastrske občine). Zavrnitev vpisa zgolj iz razloga, ker v izreku ni navedena tudi šifra katastrske občine, bi bila navsezadnje v nasprotju z načelom pravne varnosti.
5. Pritožbeno sodišče je na podlagi vsega povedanega zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1).
op. št. 1: na primer CDn 292/2012, 81/2012.