Legislator Case Law & Legislation
VDSS sklep Pdp 746/2016 ECLI:SI:VDSS:2017:PDP.746.2016 AI generated

Appeal dismissed: Personal liability of directors does not survive bankruptcy closure without liquidation distribution.

Case Number VDSS sklep Pdp 746/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the plaintiff's claim against the dissolved company and its directors. The plaintiff argued that the company was deleted without proper liquidation and that directors remained personally liable under the Company Law. However, the court ruled that the bankruptcy proceedings had concluded without asset distribution, extinguishing all claims against the debtor entity and its personally liable directors.

Legislator headnote

AI generated

ZGD-1 100. člen; ZFPPIPP pododdelek 5.8.3: Personal liability of directors for a company with unlimited liability does not arise from legal succession when the claim is filed while the company exists, and bankruptcy proceedings concluding without liquidation extinguish all claims against the debtor and its personally liable directors.

Keywords

AI generated
personal liability directors unlimited liability company bankruptcy closure liquidation distribution extinguishment of claims ZGD-1 100. člen ZFPPIPP 5.8.3

Cited Legislation

AI generated
ZGD-1 100. člen
ZGD-1 133. člen
ZPP 338. člen
ZPP 366. člen
ZPP 365. člen
ZPP 165. člen
ZFPPIPP 427. člen
ZFPPIPP 348. člen
ZFPPIPP 350. člen
ZPUOOD 18. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Osebna odgovornost družbenikov po 100. členu ZDG-1 za družbo z neomejeno odgovornostjo, kar je bila tožena stranka, ne izvira iz pravnega nasledstva, saj je podana že v času, ko družba še obstaja. Po posebni ureditvi ZFPPIPP (pododdelek 5.8.3 - Posebna pravila za uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika) je stranka glavnega stečajnega postopka tudi osebno odgovorni družbenik in se v stečajno maso pravne osebe vključi tudi osebno premoženje družbenikov te družbe. Nad toženo stranko je bil uveden stečajni postopek, ki je bil zaključen, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom. Iz končnega poročila stečajne upraviteljice izhaja, da tožena stranka ni imela premoženja, stečajna upraviteljica pa je na podlagi 348. in 350. člena ZFPPIPP opravila poizvedbe tudi o premoženju osebno odgovornih družbenikov in ugotovila, da tudi osebno odgovorna družbenika nimata premoženja, ki bi ga bilo mogoče vnovčiti za poplačilo upnikov ter da ni stečajne mase. Stečajni postopek je bil zaključen brez razdelitve upnikom, tožena stranka pa je bila iz registra izbrisana. Zato tožnik v obravnavani zadevi ne more priti do poplačila svoje terjatve niti od družbenikov izbrisane tožene stranke, saj z zaključkom stečajnega postopka v celoti ugasnejo vse terjatve zoper stečajnega dolžnika. Zato je sodišče prve stopnje po tem, ko je prekinjeni postopek nadaljevalo, tožbo pravilno zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo postopek (točka I izreka), tožbo zavrglo (točka II izreka) in odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (točka III izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pritožuje tožeča stranka in predlaga, da se pritožbi ugodi, sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, oziroma, da se sklep spremeni tako, da se dopusti nadaljevanje pravdnega postopka zoper toženi stranki A.A. in B.B.. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z materialnimi predpisi in zato napačna. Tožena stranka ni bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije oziroma niso bili podani izbrisni razlogi po 427. členu ZFPPIPP, ampak se je stečajni postopek opr. št. St 3386/2015 z dne 7. 3. 2016 končal, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom, ker je bila stečajna masa neznatne vrednosti oz., ni zadoščala niti za stroške postopka. Oba družbenika, A.A. in B.B., sta za obveznosti tožene stranke odgovorna s svojim osebnim premoženjem, kar izhaja iz zgodovinskega izpisa iz sodnega registra, ki ga je tožnik že vložil v spis. Poleg tega pa se tožnik sklicuje na 100. člen ZGD-1, ki določa osebno odgovornost družbenikov in na 1. odstavek 133. člena istega zakona, ki določa, da terjatve družbenikov iz obveznosti družbe zastarajo v petih letih po prenehanju družbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Odločitev je pravilna, vendar delno iz drugih razlogov.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo prekinjeni postopek. Ugotovilo je, da je bila tožena stranka na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom opr. št. St 3386/2015 z dne 7. 3. 2016 dne 1. 4. 2016 izbrisana iz sodnega registra, zato ni več razlogov za prekinitev postopka in ga je v skladu z 208. členom ZPP nadaljevalo. Ker pa je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, ne more biti več stranka v postopku, kar onemogoča nadaljnjo pravdo, je tožbo zavrglo. Pri tem se je sklicevalo na določbe 18. člena Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti gospodarskih družb (ZPUOOD, Ur. l. RS, št. 87/11 s spremembami, ki določa, da z dnem uveljavitve tega zakona (17. 11. 2011), prenehajo veljati določbe od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007 in nadaljnji), kar pomeni, da aktivni družbeniki pravne osebe ob prenehanju pravne osebe po izvedenem postopku izbrisa brez likvidacije, upnikom niso več solidarno odgovorni za izpolnitev obveznosti pravne osebe.

6. Utemeljeno opozarja pritožba, da tožena stranka ni bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije oziroma zaradi izbrisnih razlogov po 427. členu ZFPPIPP, ampak se je stečajni postopke končal, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom. Neutemeljene pa so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje nadaljevati prekinjeni postopek zoper družbenika tožene stranke A.A. in B.B., ki oba stanujeta na naslovu C..

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da osebna odgovornost družbenikov po 100. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZDG-1, Ur. l. RS, št. 42/06 in spremembe) za družbo z neomejeno odgovornostjo, kar je bila tožena stranka, ne izvira iz pravnega nasledstva, saj je podana že v času, ko družba še obstaja. Po posebni ureditvi ZFPPIPP (pododdelek 5.8.3 - Posebna pravila za uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika) je stranka glavnega stečajnega postopka tudi osebno odgovorni družbenik in se v stečajno maso pravne osebe vključi tudi osebno premoženje družbenikov te družbe. Nad toženo stranko je bil uveden stečajni postopek, ki se je na na Okrožnem sodišču v Ljubljani vodil pod opr. št. St 3386/2015, ki je bil zaključen, ne da bi bila opravljena razdelitev upnikom. Iz končnega poročila stečajne upraviteljice z dne 16. 1. 2016, dostopnega na spletni strani Ajpes.si, izhaja, da tožena stranka ni imela premoženja, stečajna upraviteljica pa je na podlagi 348. in 350. člena ZFPPIPP opravila poizvedbe tudi o premoženju osebno odgovornih družbenikov A.A. in B.B. in ugotovila, da tudi osebno odgovorna družbenika nimata premoženja, ki bi ga bilo mogoče vnovčiti za poplačilo upnikov ter da ni stečajne mase. Stečajni postopek je bil zaključen s sklepom z dne 7. 3. 2016 brez razdelitve upnikom, tožena stranka pa je bila iz registra izbrisana 1. 4. 2016. Tako tožnik v obravnavani zadevi, ne more priti do poplačila svoje terjatve niti od družbenikov izbrisane tožene stranke, saj z zaključkom stečajnega postopka v celoti ugasnejo vse terjatve zoper stečajnega dolžnika.

8. Iz navedenega izhaja, da je odločitev sodišča prve stopnje sicer pravilna, vendar iz navedenih razlogov. Pritožba tožeče stranke je neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Ker tožnik s tožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP).