Court upheld interpreter's fee calculation based on total continuous translation time excluding breaks.

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnica mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR.

[JEDRO]

Glede na podatke o času zaslišanja oziroma prevajanja je potekalo ustno prevajanje v konkretnem primeru kot celota, le z vmesno prekinitvijo med 20.50 in 21.40 uro, zato je potrebno pri odmeri nagrade sodni tolmački upoštevati skupen čas prevajanja brez prekinitve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom odmerilo sodni tolmački za romunski jezik za ustno prevajanje na zaslišanju 16. 2. 2017 nagrado v skupnem bruto znesku 146,62 EUR. Navedlo je, da sodna tolmačka ni zavezanka za DDV; obračun in nakazilo vrednosti na ustrezne račune izvrši finančno računovodska služba sodišča iz sredstev proračuna; znesek osebnega prejemka se nakaže po prejetem računu na osebni račun sodne tolmačke. Plačilo se izvede najkasneje v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa.

2. Proti sklepu vlaga tolmačka pravočasno pritožbo. Navaja, da je v Pravilniku o sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik) določeno, da pripada tolmaču, ko ne prevaja, za čakanje na narok oziroma navzočnost na kraju, kjer ne prevaja, za vsake začete pol ure čakanja 10,00 EUR in ne na skupni čas čakanja; za ustno prevajanje pa pripada tolmaču 35,00 EUR za vsake začete pol ure dejanskega prevajanja in ne na skupni čas prevajanja. Za izdelavo prevodov v dela prostih dneh (prazniki, dela prosti dnevi, nedelje) in v nočnem času ob delavnikih (od 23.00 do 6.00 ure) ter v drugih nujnih primerih pa se tolmaču nagrada poveča za 100 %.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi tretjega odstavka 49. člena Pravilnika pripada tolmaču za ustno prevajanje 35,00 EUR za vsake začete pol ure dejanskega prevajanja. Ko ne prevaja, pripada tolmaču za čakanje na narok oziroma navzočnost na kraju, kjer naj prevaja, za vsake začete pol ure čakanja 10,00 EUR (četrti odstavek 49. člena Pravilnika).

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča, ko je z izpodbijanim sklepom priznalo tolmački za 50 minut prevajanja 70,00 EUR in ne 105,00 EUR, kot je priglasila v stroškovniku o prevodu (priloga C2 spisa), in za 60 minut čakanja 20,00 EUR in ne priglašenih 30,00 EUR, je utemeljena in pravilna. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da je potrebno pri tem upoštevati skupen čas dejanskega prevajanja brez prekinitev (torej v obravnavanem primeru 50 minut prevajanja, saj je tolmačka prevajala na zaslišanje med 20.10 uro in 20.50 uro, nato pa še med 21.40 in 21.50 uro; v vmesnem času pa je prvostopenjsko sodišče glede na spisovno gradivo izdelalo sklep, s katerim je mladoletniku zaradi prekrška po prvem odstavku 17. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) na podlagi 35. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo vzgojni ukrep ukor in na podlagi 25. člena ZP-1 stransko sankcijo odvzem predmetov, ki so nastali s prekrškom, to je gotovino v višini 25,00 EUR). Pri odmeri nagrade je potrebno upoštevati potek celotnega postopka prevajanja. Glede na navedene podatke o času zaslišanja oziroma prevajanja pa je potekalo ustno prevajanje v konkretnem primeru kot celota z vmesno prekinitvijo med 20.50 in 21.40 uro, zato je potrebno pri odmeri nagrade sodni tolmački upoštevati skupen čas prevajanja brez prekinitve. Pravilnost takšnega stališča izhaja tudi iz dejstva, da pripada tolmaču nagrada tudi za čas, ko ne prevaja, za čakanje na narok oziroma navzočnost na kraju, kjer naj prevaja (četrti odstavek 49. člena Pravilnika). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tudi pri nagradi, ki jo je priznalo sodni tolmački za čas čakanja, utemeljeno in pravilno upoštevalo skupen čas čakanja.

6. Na podlagi prvega odstavka 48. člena Pravilnika se za izdelavo prevodov v dela prostih dneh (prazniki, dela prosti dnevi, nedelje) in v nočnem času ob delavnikih (od 23.00 do 6.00 ure) ter v drugih nujnih primerih nagrada poveča za 100 %. Sodna tolmačka v pritožbi le citira prvi odstavek 48. člena Pravilnika in poudari besedilo „v drugih nujnih primerih se nagrada poveča za 100 %“, ne da bi obrazložila, zakaj je upravičena do povečanja nagrade. Če je šlo v obravnavanem primeru za drug nujen primer, pa bi morala že v stroškovniku obrazložiti, zakaj meni, da je šlo za drug nujen primer, saj sodišče presoja in ocenjuje zahtevek, kot ga je v stroškovniku opredelila sodna tolmačka.

7. Višje sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, mora na podlagi 147. člena ZP-1 in določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka. Višje sodišče je pri določitvi zneska sodne takse upoštevalo tar. št. 8407 ZST-1 in ta znesek (20,00 EUR) mora pritožnica plačati v roku in na način, kot ga bo navedlo prvostopenjsko sodišče v pozivu, sicer se bo prisilno izterjal.