Appeal dismissed; fine payment substitution denied due to income exceeding poverty threshold.

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Storilec mora plačati kot stroške pritožbenega postopka sodno takso v znesku 20,00 EUR.

[JEDRO]

Na podlagi drugega odstavka 19.a člena ZP-1 sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

Na podlagi drugega odstavka 18. člena ZP-1 lahko storilec zaprosi za obročno plačilo globe po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog storilca za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Odločilo je še, da mora storilec plačati sodno takso v znesku 30,00 EUR.

2. Proti sklepu vlaga storilec pravočasno pritožbo. Navaja, da se ne strinja z navedbami v izpodbijanem sklepu; sodišče prosi, da ne upošteva dohodkov družinskih članov v skupnem gospodinjstvu in dohodkov starejšega brata, ki živi z družino na drugem naslovu. Trenutno je brezposeln, ker je zaradi začasnega odvzema vozniškega dovoljenja dobil odpoved pri podjetju A. d.o.o. Oče je v osebnem stečaju, mama je zaposlena za krajši delovni čas za 20 ur na teden, oba pa prejemata minimalno plačo. Sodišče prosi, da ugodi pritožbi in mu omogoči plačilo globe v obrokih, ker drugače ne more plačati tako velikega zneska.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti na podlagi 159. člena v zvezi s 168. členom Zakona o prekrških (ZP-1) ugotavlja, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna, za kar je sodišče navedlo utemeljene in pravilne razloge, s katerimi se strinja tudi pritožbeno sodišče.

5. Na podlagi drugega odstavka 19.a člena ZP-1 sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji iz navedenega drugega odstavka 19.a člena ZP-1. Spisovno gradivo potrjuje pravilnost navedb sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je storilec zaposlen in prejema redne prihodke v višini 798,64 EUR bruto, v letu 2015 pa je prejel 6.086,24 EUR bruto dohodka iz naslova plače, nadomestila in povračila stroškov v zvezi z delom, 395,36 EUR regresa za letni dopust in 2.088,06 EUR nadomestila in drugih dohodkov iz obveznega socialnega zavarovanja in da sta zaposlena tudi storilčev oče in njegova mati. Prvostopenjsko sodišče je tako na podlagi pridobljenih podatkov pravilno zaključilo, da storilec ne bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, ker mesečni dohodek storilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (z Zakonom o socialnem varstvu). Glede na navedeno so neutemeljene pavšalne pritožbene navedbe storilca, da je nezaposlen (iz listinskih dokazov v spisu je razvidno, da je zaposlen), pa tudi navedbe o premoženjskih razmerah družine, za kar ne prilaga dokazil. Nadomestitev globe z nalogami v splošno korist je namreč namenjena le tistim storilcem, ki dejansko nimajo premoženja in zato globe tudi ne morejo plačati, kar pa ni primer pri obravnavanem storilcu. Glede pritožnikovih navedb, da sodišče prosi, naj mu omogoči plačilo globe v obrokih, pa višje sodišče pojasnjuje, da lahko na podlagi drugega odstavka 18. člena ZP-1 storilec po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo, zaprosi za obročno plačilo globe; v tem primeru se s sklepom določita način odplačevanja in rok plačila; ta rok pa ne sme biti daljši kot eno leto, najmanjši obrok pa sme znašati 20,00 EUR za fizično osebo.

6. Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep.

7. Storilec s pritožbo ni uspel, zato mora na podlagi določb 147. člena ZP-1 in Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka. Višje sodišče je pri določitvi višine sodne takse upoštevalo tar. št. 8407 ZST-1 in ta znesek (20,00 EUR) mora storilec plačati v roku in na način, kot ga bo navedlo sodišče prve stopnje v pozivu, sicer se bo prisilno izterjal.