Appeal dismissed: 15-day service notice period is not a procedural time limit under ZPP.

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

[JEDRO]

Petnajstdnevni „rok“ za nastop vročitve s fikcijo kljub svojemu poimenovanju ne predstavlja pravega procesnega roka v smislu ZPP, saj gre le za zaključno fazo procesnega dejanja vročanja, po opravi katere šele lahko začnejo teči procesni roki, kar posledično pomeni, da se lahko izteče na soboto, nedeljo ali praznik in tudi med sodnimi počitnicami.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžničino pritožbo z dne 28. 8. 2015.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica, ki meni, da je sodišče napačno upoštevalo roke v času sodnih počitnic, zato je njena pritožba pravočasna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi tretjega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je pritožbo treba vložiti v osmih dneh od vročitve izpodbijanega sklepa. Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (prvi in drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo pritožbo, ki jo je dolžnica 28. 8. 2015 vložila zoper sklep z dne 6. 7. 2015, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo dolžničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bil sklep z dne 6. 7. 2015 dolžnici vročen s t.i. fikcijo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pri čemer je bilo v hišnem predalčniku dolžnice dne 8. 7. 2015 puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, skupaj z opozorilom, da se bo v primeru, če pisanja v 15 dneh ne bo dvignila, štelo, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka. Sodišče prve stopnje je ob navedenem štelo, da je bil dolžnici, ki pisanja ni prevzela, sklep vročen z iztekom petnajstdnevnega roka, to je 23. 7. 2015. S tem se je postavilo na stališče, da sodne počitnice na tek in iztek petnajstdnevnega roka za dvig pošiljke ne vplivajo, čemur v celoti pritrjuje tudi višje sodišče.

6. V skladu z določbo tretjega odstavka 83. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Vendar pa zakon ob tem tudi določa, da začnejo procesni roki teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice, če je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno. ZS torej vročitvi med sodnimi počitnicami ne odvzema pravne veljave, položaj stranke pa varuje tako, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnih počitnic. V predmetni zadevi se ob navedenem kot bistveno izkaže vprašanje, ali petnajstdnevni rok za dvig pošiljke predstavlja procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče, ali ne.

7. Kot se je opredelilo že Vrhovno sodišče RS v Načelnem pravnem mnenju občne seje z dne 14. 1. 2015, je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke s postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave. To dejanje sodišča je ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v hišnem predalčniku. V dispoziciji stranke pa je, ali bo v roku iz obvestila to pisanje tudi dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena - nastopi fikcija vročitve. Zakonodajalec je torej že v naprej točno določil trenutek, s katerim nastopi ta posledica (torej vročitev), zato prevzem ali neprevzem pošiljke ne predstavlja ravnanja stranke, za katerega bi se uporabljala pravila ZPP o računanju časa (in teku ter izteku rokov). Neaktivnost stranke, ki pisanja na pošti ne dvigne, tudi ne sme pripeljati do nedopustnega privilegiranja položaja take stranke nasproti stranki, ki pisanje dvigne (v smislu podaljševanja roka). Iz tega je mogoče zaključiti, da petnajstdnevni „rok“ kljub svojemu poimenovanju ne predstavlja pravega procesnega roka v smislu ZPP, saj gre le za zaključno fazo procesnega dejanja vročanja, po opravi katere šele lahko začnejo teči procesni roki, kar posledično pomeni, da se lahko izteče na soboto, nedeljo ali praznik in tudi med sodnimi počitnicami (prim. tudi VSL sodba in sklep II Cpg 1878/2014 z dne 17. 8. 2015).

8. Pritožbeni očitki, da sodišče ni pravilno upoštevalo sodnih počitnic, se ob pojasnjenem izkažejo za neutemeljene, ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil sklep z dne 6. 7. 2015 dolžnici vročen 23. 7. 2015, pa pravilna. Pritožba z dne 28. 8. 2015 je bila tako vložena po izteku pritožbenega roka (ta je iztekel 24. 8. 2015), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo kot prepozno.

9. Ker je pritožba neutemeljena in ker tudi uradni preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere višje sodišče po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).