Appeal against simplified forced settlement limited to procedural errors; substantive objections require separate lawsuit.

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v 2. točki izreka razveljavi.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v 1. točki izreka potrdi.

[JEDRO]

S pritožbo proti sklepu o potrditvi prisilne poravnave je odločitev sodišča mogoče izpodbijati samo zaradi razloga, da je sodišče zmotno presodilo predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, morebitne druge razloge pa lahko upnik uveljavlja le s tožbo na izpodbijanje potrjene prisilne poravnave.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo z vsebino, razvidno iz 1. točke izreka izpodbijanega sklepa, ter dolžniku naložilo, da terjatve plača upnikom v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki izreka (2. točka izreka izpodbijanega sklepa).

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa, podrejeno izdajo sklepa, s katerim bi bile upnikove terjatve do dolžnika izključene iz posodobljenega seznama terjatev ter posledično preprečeno učinkovanje potrjene poenostavljene prisilne poravnave na upnikovo terjatev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče izda sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, če je zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave vložena v roku iz prvega odstavka 221.f člena ZFPPIPP in če je dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave (221.g člen ZFPPIPP). Zahtevi za potrditev poenostavljene prisilne poravnave mora predlagatelj priložiti notarski zapisnik o izidu glasovanja in listine iz desetega odstavka 221.e člena ZFPPIPP (2. odstavek 221.f člena ZFPPIPP).

5. Vloga sodišča po vložitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave je glede na zakonske določbe omejena zgolj na preizkus, ali so zahtevi priložene zakonsko predpisane listine, ali je bila zahteva vložena v predvidenem zakonskem roku, ali je dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ter ali so predložene listine in predlagana prisilna poravnava v skladu z zakonom. Tudi pritožbeni preizkus je omejen zgolj na presojo, ali so bili izpolnjeni pogoji za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in ali so bile spoštovane procesne zakonske določbe (prim. Cst 285/2016).

6. Navedeno pomeni, da upnik s pritožbo ne more uveljavljati, da je dolžnik neupravičeno (četudi zmotno) v posodobljeni seznam terjatev vključil terjatev iz naslova računa št. IR 16-0227. S pritožbo proti sklepu o potrditvi prisilne poravnave je odločitev sodišča glede na zgoraj navedeno mogoče izpodbijati samo zaradi razloga, da je sodišče zmotno presodilo predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave (iz 221.g člena ZFPPIPP), morebitne druge razloge pa lahko upnik uveljavlja le s tožbo na izpodbijanje potrjene prisilne poravnave po 219. do 221. členu ZFPPIPP.

7. Upnik s pritožbenimi razlogi tako ne more uspeti, da bi sodišče prve stopnje zmotno presodilo predpostavke za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, pa ne uveljavlja. Izpodbijani sklep je zato v 1. točki izreka pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani.

8. Sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave (221.g člen) ni izvršilni naslov, saj se v njem terjatve ne ugotavljajo. Za te postopke se v skladu z 221.b členom ZFPPIPP smiselno uporabljata le 1. in 2. točka prvega odstavka 210. člena citiranega zakona, kar pomeni, da sodišče s sklepom o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi odloči le, da se takšna poravnava potrdi in ugotovi vsebino potrjene poravnave, tako da navede delež plačila terjatev upnikov, roke za njihovo plačilo ter obrestno mero, po kateri se obrestujejo terjatve upnikov v obdobju od začetka postopka prisilne poravnave do poteka roka za njihovo plačilo). Ne uporabljata pa se 3. in 4. točka prvega odstavka 210. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da sodišče ne odloči, katere terjatve so ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave in v posledici tega ne naloži dolžniku, da mora upnikom plačati terjatve, ugotovljene v postopku poenostavljene prisilne poravnave, v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi, kot je to storilo sodišče prve stopnje v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa.

9. Upoštevajoč navedeno je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), v preostalem delu pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.