Appeal granted; hospitalization without consent requires concrete threat, not hypothetical risk to public safety.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, quashing the first-instance decision that detained a patient without consent. The lower court relied on a hypothetical risk that the patient's age and strength might endanger the public, which the appellate court found insufficient. The court ruled that such vague assumptions do not meet the statutory threshold for involuntary hospitalization, requiring concrete evidence of imminent danger to life or health.
Legislator headnote
AI generated39. člen Zakona o duševnem zdravju; Involuntary hospitalization under mental health law requires concrete evidence of imminent danger to life or health, not merely hypothetical risks based on age or physical strength.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Zgolj hipotetično predvidevanje, da bi zaradi starosti pridržanca in njegove fizične moči bilo ogroženo zdravje in življenje okolice, ne utemeljuje sklepa o izpolnjevanju pogojev za hospitalizacijo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom A. A. zadržalo na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom P. še najdlje do 5. 5. 2017 ter mu omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov.
2. Zoper sklep se pritožuje A. A. Pritožuje se laično. Iz težje razumljive pritožbe je moč razbrati, da zatrjuje, da ni nevaren. Ostale pritožbene navedbe izpodbijajo ugotovitve sodišča, ki se nanašajo na njegovo zdravstveno stanje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, če so kumulativno izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. alineje in vsaj eden od pogojev, naštetih v 1. alineji 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). Zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
- če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim;
- če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje;
- če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).
5. V obravnavanem primeru je odločitev prvostopenjskega sodišča sporna z vidika vsebinske napolnitve standarda iz 1. alineje 39. člena ZDZdr. Prvostopenjsko sodišče nujnost zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pridržane osebe utemeljuje z akutnim poslabšanjem obstoječe kronificirane osnovne bolezni in s tem ogroženim zdravjem pridržane osebe, ker pa gre za mlajšega fizično močnega moškega, ki zaradi bolezenskih blodenj ne more kontrolirati svojega vedenja, ni izključeno, da bi bilo ogroženo tudi zdravje ali celo življenje okolice. Pritožnik v pritožbi zanika, da bi bil nasilen, izpodbija tudi ugotovitve o zdravstvenem stanju, ki jih je napravilo sodišče, zato zaključkov prvostopenjskega sodišča ni moč preveriti.
6. Iz izvedeniškega mnenja izvedenca dr. V. F. R., ki ga je sodišče med postopkom postavilo, ne izhajajo zaključki prvostopenjskega sodišča o akutnem poslabšanju obstoječe osnovne bolezni in huje ogroženem zdravljenju pridržanca, niti, da bi bilo ogroženo zdravje ali življenje okolice, kot je obrazložilo prvostopenjsko sodišče. Zgolj hipotetično predvidevanje, da bi zaradi starosti pridržanca in njegove fizične moči bilo ogroženo zdravje in življenje okolice, pa ne utemeljuje sklepa o izpolnjevanju pogojev za hospitalizacijo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, v katerem naj sodišče ugotovi glede na konkretna dejstva primera, če obstaja grožnja za življenje pridržane osebe ali za življenje drugih ali hujša grožnja za zdravje pridržane osebe ali zdravje drugih oziroma resna grožnja za povzročanje hujše premoženjske škode. Zgolj zavračanja zdravljenja še ni mogoče šteti za ogrožanje zdravja v smislu 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Odločitve tudi ni moč opreti zgolj na dejstvo, da je bil pritožnik predhodno že 40 krat hospitaliziran. Navedeno sicer ne pomeni, da pri pritožniku niso izpolnjeni pogoji za hospitalizacijo. Sporno je to, da v odločitvi prvostopenjskega sodišča ti pogoji niso konkretizirani. Zaključkov, ki jih je napravilo prvostopenjsko sodišče pa ni moč preveriti.
7. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP).