Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba II Cp 2864/2016 ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.2864.2016 AI generated

Apartment owner remains liable for management fees despite previous owner's debt discharge. Previous owner's liability does not reduce current owner's responsibility under SZ-1. Court dismissed appeal upholding first instance judgment.

Case Number VSL sodba II Cp 2864/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The higher court dismissed the appeal against a first-instance judgment ordering the current apartment owner to pay outstanding management fees. The defendant argued that a prior owner's debt had been discharged and that family ties did not transfer liability, but the court found these arguments legally unpersuasive. The court ruled that the previous owner's liability under Article 17 of the Residential Act does not exclude the current owner's liability under Article 30, Paragraph 1, which mandates payment based on co-ownership shares.

Legislator headnote

AI generated

Article 17 of the Residential Act; Article 30, Paragraph 1 of the Residential Act: The liability of a former registered owner for unpaid management fees does not exclude or reduce the liability of the current registered owner, who remains fully responsible for costs arising from the building according to their co-ownership shares.

Keywords

AI generated
apartment ownership liability management fees payment co-ownership shares residential act provisions debt discharge invalidity etažni lastnik odgovornost zemljiškoknjižni lastnik

Cited Legislation

AI generated
Article 17 of the Residential Act (SZ-1)
Article 30, Paragraph 1 of the Residential Act (SZ-1)
Article 350, Paragraph 2 of the Civil Procedure Act (ZPP)
Article 353 of the Civil Procedure Act (ZPP)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Odgovornost prejšnjega zemljiškoknjižnega lastnika za plačilo vtoževanih računov, ki temelji na določbi 17. člena SZ-1, ne izključuje niti ne zmanjšuje odgovornosti toženca, kot zemljiškoknjižnega lastnika, na podlagi citiranega prvega odstavka 30. člena SZ-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 214603/2013 z dne 8. 1. 2014 za zneske: 229,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.1. 2012 do plačila, 288,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 2. 2012 do plačila, 279,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 3. 2012 do plačila, 229,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2012 do plačila, 230,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 5. 2012 do plačila, 200,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 6. 2012 do plačila, 209,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 7. 2012 do plačila, 208,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 8. 2012 do plačila, 161,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 9. 2012 do plačila, 154,93 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 10. 2012 do plačila, 156,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 11. 2012 do plačila, 165,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 12. 2012 do plačila, 252,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 1. 2013 do plačila, 307,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2013 do plačila, 278,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 3. 2013 do plačila, 286,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 4. 2013 do plačila, 230,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 5. 2013 do plačila, 164,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 6. 2013 do plačila, 163,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 7. 2013 do plačila in 152,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 8. 2013 do plačila. Kar je zahtevala tožeča stranka več ali drugače, je zavrnilo. Sklenilo je še, da je tožena stranka v roku 15 dni dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške postopka v višini 933,86 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec. Meni, da ni zavezanec za plačilo vtoževanih računov, ker računi nanj niso bili naslovljeni. Tudi družinske vezi ne dajejo zakonske podlage za prevalitev odgovornosti za plačilo računov na drugega polnoletnega člana družine. Upravnik stavbe bi kot dober gospodar moral preveriti, kdo je dejanski lastnik nepremičnine in komu izdaja račune. Zlasti bi to moral storiti, ker naslovnik že nekaj let izdanih računov ni poravnal. Za isto terjatev je sodišče njegovemu očetu izdalo odločbi St 001 z dne 5. 6. in z dne 12. 6. 2016 na podlagi katerih mu je navedeni dolg odpustilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo, pri tem pa ni storilo uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev. Odločitev je obširno in prepričljivo obrazložilo, zato višje sodišče v izogib nepotrebnemu ponavljanju, kot pravilne sprejema razloge sodišča prve stopnje, v nadaljevanju pa le še odgovarja na pritožbene trditve toženca.

5. Med pravdnima stranka ni sporno, da je tožnik upravnik stavbe na naslovu Ž., ter da je toženec od 13. 3. 2008 dalje zemljiškoknjižni lastnik stanovanja v tej stavbi in parkirnega mesta z ID znakom 001.

6. Sodišče prve stopnje je obveznost plačila vtoževanih stroškov pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 30. člena Stanovanjskega zakona(1), po kateri so etažni lastniki odgovorni za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, v skladu s svojimi solastniškimi deleži, če pogodba o medsebojnih razmerjih ne določa drugače. Odgovornost prejšnjega zemljiškoknjižnega lastnika za plačilo vtoževanih računov, ki temelji na določbi 17. člena SZ-1(2), ne izključuje niti ne zmanjšuje odgovornosti toženca, kot zemljiškoknjižnega lastnika, na podlagi citiranega prvega odstavka 30. člena SZ-1.

7. Pritožbena navedba, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženec še vedno živi v omenjenem stanovanju, saj ima sedaj že nekaj časa prijavljeno začasno prebivališče na drugem naslovu, je pravno nepomembna, saj toženec tekom postopka ni zatrjeval, da bi izvrševanje pravic, ki jih ima kot etažni lastnik, v vtoževanem obdobju z najemno pogodbo prenesel na najemnika in o tem obvestil upravnika.

8. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da je sodišče v zadevi St 001 z dne 5. 6. in z dne 12. 6. 2006 očetu toženca izdalo odločbo o odpustu dolga, je izven časovnih meja pravnomočnosti, zato ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Op. št. (1): V nadaljevanju SZ-1, Uradni list RS, št. 61/03 s spremembami.

Op. št. (2): Ki določa, da mora etažni lastnik, ki prenese lastninsko pravico s pravnim poslom, upravnika takoj, najkasneje pa v tridesetih dneh dneh od dneva, ko ima pridobitelj pravico predlagati vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, obvestiti o spremembi lastninske pravice in mu predložiti tudi kopijo dokumenta, iz katerega so razvidni vsi podatki o spremembi lastništva in o novem lastniku, upravnik pa mora o tem obvestiti geodetsko upravo.