Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II R 69/2017 ECLI:SI:VSLJ:2017:II.R.69.2017 AI generated

Higher Court rules Radovljica Court has jurisdiction over enforcement of one-half property share, rejecting Ljubljana Court's claim.

Case Number VSL sklep II R 69/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Higher Court in Ljubljani ruled that the District Court in Radovljica has exclusive jurisdiction to enforce the sale of a one-half share of a property. While the District Court in Ljubljana argued it should handle the enforcement based on a specific provision regarding new creditors, the court found this reasoning inapplicable because the property share was already being sold separately in another enforcement proceeding. The court emphasized that the legal basis for centralizing enforcement applies only when multiple creditors target the same property, not when distinct shares are sold independently by the same owner.

Legislator headnote

AI generated

4th paragraph of Article 35 of the Enforcement and Security Act; Article 171 of the Enforcement and Security Act: Jurisdiction for enforcement of a share of a property lies with the local court where the property is located, unless the share is already subject to a separate enforcement proceeding by the same owner, in which case the court handling the existing enforcement retains jurisdiction to ensure a single sale.

Keywords

AI generated
enforcement jurisdiction property share sale co-ownership enforcement Enforcement and Security Act single sale principle local court competence separate share enforcement

Cited Legislation

AI generated
4th paragraph of Article 35 of the Enforcement and Security Act
Article 171 of the Enforcement and Security Act
Article 171a of the Enforcement and Security Act
Article 166 of the Enforcement and Security Act
Article 25, paragraph 1 of the Act on Civil Procedure
Article 15 of the Enforcement and Security Act

Cited Case Law

AI generated
Vrhovno sodišče RS I R 97/2010
Vrhovno sodišče RS I R 98/2010
Vrhovno sodišče RS I R 129/2011
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za opravo izvršbe na nepremičnino ID znak parcela 0000 10/00 v deležu do 1/2 (ID osnovnega položaja 001) je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Radovljici.

[JEDRO]

Razlog, zaradi katerega zakon predpisuje enotno vodenje postopka izvršbe na nepremičnino, je v tem, da se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat. Pristop kasnejših upnikov k že začeti izvršbi na nepremičnino je zato predpisan zaradi največjega možnega zavarovanja pravic upnikov v postopku izvršbe na nepremičnino. V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, in to ne glede na to, da ima oba deleža ista oseba, zgoraj navedeni razlog, zaradi katerega je predpisan pristop k že začeti izvršbi, ni podan.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Radovljici je s sklepom z dne 19. 12. 2016 izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi z dne 29. 4. 2013, ki je postal pravnomočen 25. 5. 2013, nadaljevalo z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžničini nepremičnini parc. št. 10/00, k. o. 0000 (ID št. 002 in ID št. 001), z ugotovitvijo vrednosti te nepremičnine, z njeno prodajo in poplačilom upnika iz dobljenega zneska. Odločilo je, da predmetna zadeva pristopi k že začeti izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani In 6.

2. Okrajno sodišče v Ljubljani je glede oprave izvršbe na delež 1/2 parc. ID znak 0000 10/00 z ID osnovnega položaja 001 sprožilo spor o pristojnosti. Navedlo je, da v konkretni zadevi pride v poštev uporaba četrtega odstavka 35. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da v primerih, ko upnik med izvršilnim postopkom predlaga izvršbo poleg ali namesto že dovoljenih sredstev oziroma predmetov izvršbo na nepremičnino, postane za to izvršilno sredstvo izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu. Dodalo je tudi, da se v okviru postopka In 6 prodaja solastniški delež do 1/2 z ID osnovnega položaja 002, za katerega je bila vrednost že pravnomočno ugotovljena in tudi že razpisan dražbeni narok.

3. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je za odločanje glede nepremičnine ID znak parcela 0000 10/00 v deležu do 1/2 (ID osnovnega položaja 001) krajevno pristojno Okrajno sodišče v Radovljici.

4. Po 171. členu ZIZ sodišče po zaznambi sklepa o izvršbi ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino, upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pa pristopi k že začeti izvršbi. Navedena določila tako določajo, da mora sodišče izvršbo na nepremičnino, na katero je bilo dovoljenih več izvršb, opravljati enotno za poplačila terjatev vseh upnikov, po predlogih katerih so bile dovoljene izvršbe nanjo.

Razlog, zaradi katerega zakon predpisuje enotno vodenje postopka izvršbe na nepremičnino, je v tem, da se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat. Pristop kasnejših upnikov k že začeti izvršbi na nepremičnino je zato predpisan zaradi največjega možnega zavarovanja pravic upnikov v postopku izvršbe na nepremičnino. V primeru, ko teče postopek izvršbe na različne solastninske deleže na isti nepremičnini, in to ne glede na to, da ima oba deleža ista oseba (kot je tudi konkretni primer), zgoraj navedeni razlog, zaradi katerega je predpisan pristop k že začeti izvršbi, ni podan.(1) Solastniški del je namreč lahko predmet povsem samostojnega pravnega prometa, torej se lahko njegova prodaja opravlja tudi ločeno od ostalih deležev.

Stališče sodišča, ki je sprožilo spor o pristojnosti, da v obravnavani zadevi glede solastniškega deleža 1/2 z ID znakom osnovnega položaja 001, na katerega se pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani ne opravlja izvršba, niso podani razlogi za odstop obravnavane zadeve temu sodišču, je zato pravilno. V takem primeru bi v poštev kvečjemu lahko prišla smiselna uporaba določbe 171a. člena ZIZ, ki določa, da sodišče o začeti izvršbi na solastniški delež nepremičnine na predlog upnika obvesti tudi preostale solastnike nepremičnine, katerih deleži niso predmet izvršbe, in jih obvesti, da lahko podajo soglasje, da se nepremičnina proda kot celota (ter se tako lahko morebiti poveča možnost njene prodaje oziroma doseže višja cena), ki pa glede na fazo postopka In 6, ko je že razpisana druga javna dražba, v predmetni zadevi ni uporabljiva (soglasje se mora podati do izdaje sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine).

Pristojnost je torej potrebno opreti na določbo četrtega odstavka 35. člena v povezavi s 166. členom ZIZ in jo določiti glede na območje, na katerem leži nepremičnina. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je za odločanje glede 1/2 solastniškega deleža z ID osnovnega položaja 001 krajevno pristojno Okrajno sodišče v Radovljici.

Op. št. (1): Primerjaj odločbe Vrhovnega sodišča RS I R 97/2010, I R 98/2010 in I R 129/2011.