Court allows appeal against default judgment when service of fee notice is unproven and presumption is rebuttable.
Legislator summary
AI generatedThe High Court of Ljubljana set aside the first-instance judgment that declared the debtor's objection withdrawn due to unpaid court fees. The debtor argued that the notice to pay fees was never served, either personally or electronically, and provided evidence to rebut the statutory presumption of service upon electronic filing. The court held that this presumption is rebuttable and, since the first instance failed to establish when or how the notice was served, it must retry the case with the new evidence.
Legislator headnote
AI generated29.b(3) ZIZ; 29.b(5) ZIZ: The statutory presumption that a fee notice is deemed served upon electronic filing is rebuttable if the party can prove non-receipt, requiring the court to verify actual service before declaring an objection withdrawn.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nadaljnjo odločbo.
[JEDRO]
Domnevo, ki določa, da velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen takrat, ko vlagatelj vloge ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo, je možno izpodbijati.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo ugovor dolžnika za umaknjenega, ker je ugotovilo, da dolžnik ni plačal dolžne sodne takse v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, hkrati pa niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in predlaga, da se sklep razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje s stroškovno posledico. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, kdaj naj bi bil plačilni nalog dolžniku vročen niti ni navedlo, ali naj bi bil plačilni nalog vročen elektronsko ali po pošti oziroma pooblaščencu ali dolžniku neposredno. Poudarja, da niti dolžniku niti njegovemu pooblaščencu nikoli ni bil vročen plačilni nalog za plačilo sodne takse, na katerega se sklicuje sodišče v izpodbijanem sklepu. Zaradi tega dolžnik tudi ne more predlagati ustreznih dokazov, s katerimi bi dokazal svoje trditve.
Priloži zaslonsko sliko portala vep.si, iz katere izhaja, da je bilo edino pisanje, ki ga je sodišče dolžniku oziroma njegovemu pooblaščencu dejansko vročilo v tem postopku, izpodbijani sklep o ugovoru. Posledično je bilo zato nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Dolžnik predlaga tudi zaslišanje zakonitega zastopnika pooblaščenca dolžnika - odvetnika A. A., ki bo lahko potrdil, da pooblaščencu dolžnika nalog ni bil nikoli vročen. Omenjeno pa bo lahko potrdil tudi zakoniti zastopnik dolžnika B. B. Dolžnik poudarja, da je sodišče v bistveno podobnih primerih vročalo plačilni nalog po elektronski poti preko portala e-sodstvo, pooblaščenec pa je v teh primerih plačilni nalog prejel v varni elektronski predal.
To se je zgodilo v postopku zavarovanja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru v zadevi Z. Priloži zakonsko sliko portala vep.si za postopek Z, iz katerega je razvidna vročitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse za ugovor. Ob vpogledu v priloženo zaslonsko sliko gre ugotoviti, da je bil plačilni nalog v tej zadevi vročen, v konkretni zadevi pa ne, to pa neposredno vpliva na zakonitost in pravilnost sklepa. Sicer pa je ustaljena praksa slovenskih sodišč, da ne glede na določbo 29.b člena ZIZ v vseh primerih elektronske vložitve pravnega sredstva preko pooblaščenca posebej vročajo plačilni nalog v varni elektronski predal.
Pooblaščenec dolžnika zatrjuje, da je v zadnjem letu v postopkih zavarovanja in izvršilnih postopkih elektronsko vložil več deset različnih vrst pravnih sredstev, pri čemer je v vseh primerih (razen v konkretnem primeru) v varni elektronski predal prejel plačilni nalog. Kot dokaz priloži pet prejetih plačilnih nalogov iz drugih zadev. Gre za nepredvidljivo postopanje sodišča v konkretnem primeru, dolžnik pa tudi ni seznanjen z dejstvom, kdaj naj bi mu bil plačilni nalog vročen. Priglasi stroške pritožbenega postopka.
3. Upnica ni podala odgovora na pritožbo.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).
6. Na podlagi prvega odstavka 29.b člena ZIZ mora biti ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe plačana sodna taksa. Po drugem odstavku istega člena mora biti sodna taksa plačana najpozneje v 8. dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. Tretji odstavek 29.b člena ZIZ pa določa, da se pri elektronski vložitvi vloge izda plačilni nalog, s katerim se vlagatelju naloži, da plača sodno takso z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu za plačilo sodne takse. Pri tem velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen, ko vlagatelj sam ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo. Po petem odstavku 29.b člena ZIZ pa v primeru, če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom iz drugega in tretjega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
7. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje navedlo, da dolžnik ni plačal dolžne sodne takse v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, hkrati pa niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Zato je ugovor dolžnika štelo za umaknjenega na podlagi petega odstavka 29.b člena v zvezi s 239. členom ZIZ. Po oceni pritožbenega sodišča dolžnik utemeljeno poudarja v pritožbi zoper izpodbijani sklep, da sklep ne navaja, kdaj naj bi bil pooblaščencu oziroma dolžniku neposredno vročen plačilni nalog, še posebej glede na domnevo iz tretjega odstavka 29.b člena ZIZ. Omenjeno domnevo, ki določa, da velja, da je nalog za plačilo sodne takse vročen takrat, ko vlagatelj vloge ali njegov pooblaščenec elektronsko vloži vlogo, je možno izpodbijati. Dolžnik s trditvami o tem, da niti osebno niti njegov pooblaščenec s strani sodišča prve stopnje plačilnega naloga, s katerim je bil pozvan k plačilu sodne takse za ugovor zoper sklep o zavarovanju, ni prejel in je v ta namen predlagal oziroma predložil več dokazov, omenjeno domnevo izpodbija. S tem je po oceni pritožbenega sodišča dolžnik navajal dejstva in predlagal dokaze, ki jih brez svoje krivde ni mogel navajati oziroma predlagati že pred izdajo izpodbijanega sklepa, še posebej ne zato, ker sklep sodišča prve stopnje ne vsebuje podatka o tem, katerega dne in komu je bil plačilni nalog z dne 15. 9. 2016 vročen. Ker gre za dovoljeno pritožbeno novoto (337. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče dolžnikovi pritožbi ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V ponovnem postopku se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti do dolžnikovih pritožbenih trditev v smeri, da mu plačilni nalog ni bil vročen niti osebno niti njegovemu pooblaščencu ter do predlaganih oziroma predloženih dokazov.
8. Na podlagi 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se odločitev o priglašenih pritožbenih stroških pridrži za nadaljnjo odločbo.