Supreme Court allows appeal on non-enforceability of contractual penalties for breach of non-compete clauses in employment contracts.

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali je v pogodbi o zaposlitvi kot sankcijo za primer kršitve konkurenčne klavzule dopustno dogovoriti pogodbeno kazen ali pa je takšno pogodbeno določilo nično;

- ali je konkurenčno klavzulo v pogodbi o zaposlitvi zavarovalnega zastopnika v primeru, ko se ta po prenehanju delovnega razmerja zaposli pri drugi zavarovalnici na enakem delovnem mestu in za isto geografsko območje ter za sklepanje istovrstnih zavarovanj, materialnopravno pravilno razlagati na način, da bi moral delodajalec, da bi uspel z zahtevkom za plačilo pogodbene kazni, dokazati dejansko konkuriranje delavca, ker zgolj možnost ne zadošča, in dejansko izkoriščanje poslovnih znanj in zvez ter v tem okviru prehod točno določenih strank od prejšnjega k novemu delodajalcu;

- ali imetništvo licence za zavarovalnega zastopnika pred zaposlitvijo pri delodajalcu že samo po sebi pomeni, da delavec pri njem ne more pridobiti specifičnih znanj in poslovnih zvez in ali konkurenčna klavzula v takem primeru res onemogoča pridobitev primerne zaposlitve.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- ali je v pogodbi o zaposlitvi kot sankcijo za primer kršitve konkurenčne klavzule dopustno dogovoriti pogodbeno kazen ali pa je takšno pogodbeno določilo nično;

- ali je konkurenčno klavzulo v pogodbi o zaposlitvi zavarovalnega zastopnika v primeru, ko se ta po prenehanju delovnega razmerja zaposli pri drugi zavarovalnici na enakem delovnem mestu in za isto geografsko območje ter za sklepanje istovrstnih zavarovanj, materialnopravno pravilno razlagati na način, da bi moral delodajalec, da bi uspel z zahtevkom za plačilo pogodbene kazni, dokazati dejansko konkuriranje delavca, ker zgolj možnost ne zadošča, in dejansko izkoriščanje poslovnih znanj in zvez ter v tem okviru prehod točno določenih strank od prejšnjega k novemu delodajalcu;

- ali imetništvo licence za zavarovalnega zastopnika pred zaposlitvijo pri delodajalcu že samo po sebi pomeni, da delavec pri njem ne more pridobiti specifičnih znanj in poslovnih zvez in ali konkurenčna klavzula v takem primeru res onemogoča pridobitev primerne zaposlitve.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 24.427,30 EUR iz naslova pogodbene kazni. Presodilo je, da sankcije za kršitev konkurenčne klavzule ni mogoče enačiti s pogodbeno kaznijo. Odstop od dosedanje sodne prakse je opravičilo s pojasnilom, da je sodna praksa dinamična in se spreminja. Štelo je, da klavzula o pogodbeni kazni, ki je institut obligacijskega prava, ni dovoljena v delovnopravnih pogodbah, kjer položaj pogodbenih strank ni enak položaju strank v civilnopravnih razmerjih.

2. Sodišče druge stopnje je pritrdilo pravnemu stališču sodišča prve stopnje. Poudarilo je, da je institut konkurenčne klavzule popolno urejen v Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji), zato dopolnjevanje te ureditve z uporabo določb Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ, Ur. l. RS št. 83/2001) ali celo samo uporaba teh določb ni niti potrebna niti primerna za razmerja, kakršno je delovno. Po prepričanju sodišča druge stopnje je dopolnjevanje ali dejansko nadomeščanje odškodninske odgovornosti delavca (ki edina pride v poštev pri kršenju konkurenčne klavzule) zaradi kršitve konkurenčne klavzule s pogodbeno kaznijo, pri kateri delodajalcu ni treba dokazovati nastanka in višine škode, temveč le kršitev samo, nedopustno, ker je v nasprotju s temeljnim načelom delovnega prava - varstva delavca kot šibkejše pogodbene stranke. Zato je taka določba v pogodbi o zaposlitvi nična. Pravilnost tega stališča naj bi potrjevala tudi določba 251. člena OZ. Sodišče druge stopnje je pritrdilo tudi stališču, da konkurenčna klavzula onemogoča zavarovalnemu zastopniku možnost primerne zaposlitve, saj je imel licenco, kar pomeni, da lahko ta poklic opravlja le v okviru zavarovalništva.

3. Tožeča stranka v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije opozarja na to, da odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča in od prakse sodišča druge stopnje v primerljivih zadevah, nasprotuje pa v celoti tudi materialnopravni presoji glede pomembnih pravnih vprašanj, glede katerih predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti, in sicer:

- ali je v pogodbi o zaposlitvi kot sankcijo za primer kršitve konkurenčne klavzule dopustno dogovoriti pogodbeno kazen ali pa je takšno pogodbeno določilo nično,

- ali je konkurenčna klavzula iz 38. člena ZDR predvidevala oblike civilne sankcije za njeno kršitev,

- ali je dogovorjeno pogodbeno kazen v primeru potrditve stališča, da je pogodbeno določilo nično, na podlagi pravila o konverziji iz 89. člena OZ mogoče obravnavati kot veljavno dogovorjeno pavšalno odškodnino,

- ali je konkurenčno klavzulo v pogodbi o zaposlitvi zavarovalnega zastopnika v primeru, ko se ta po prenehanju delovnega razmerja zaposli pri drugi zavarovalnici na enakem delovnem mestu in za isto geografsko območje ter za sklepanje istovrstnih zavarovanj, materialnopravno pravilno razlagati na način, da bi moral delodajalec, da bi uspel z zahtevkom za plačilo pogodbene kazni, dokazati dejansko konkuriranje delavca, ker zgolj možnost ne zadošča in dejansko izkoriščanje poslovnih znanj in zvez ter v tem okviru prehod točno določenih strank od prejšnjega k novemu delodajalcu,

- ali imetništvo licence za zavarovalnega zastopnika pred zaposlitvijo pri delodajalcu že samo po sebi pomeni, da delavec pri njem ne more pridobiti specifičnih znanj in poslovnih zvez in ali konkurenčna klavzula v takem primeru res onemogoča pridobitev primerne zaposlitve.

4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz 367a. člena ZPP, zlasti glede na dosedanjo sodno prakso izpolnjeni. Revizijo je dopustilo v obsegu, razvidnem iz izreka tega sklepa.