Supreme Court allows review to clarify if permanent allowance applies only to authorized officials in customs or tax services.

I. Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se del norme šestega odstavka 105. člena ZFU, ki glasi: „Za delovno dobo se šteje delovna doba, ki so jo uradne osebe po tem zakonu dosegle v carinski ali davčni službi“, res nanaša le na obdobje, ko so bile te osebe pooblaščene uradne osebe?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali se del norme šestega odstavka 105. člena ZFU, ki glasi: „Za delovno dobo se šteje delovna doba, ki so jo uradne osebe po tem zakonu dosegle v carinski ali davčni službi“, res nanaša le na obdobje, ko so bile te osebe pooblaščene uradne osebe?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje odpravilo sklep tožene stranke z dne 14. 8. 2015 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije dne 21. 10. 2013 ter toženi stranki naložilo, da tožniku za obdobje od avgusta 2014 do novembra 2015 k že obračunanemu in izplačanemu dodatku za stalnost obračuna še dodatke za stalnost v višini 51,76 EUR bruto mesečno, odvede predpisane davke in prispevke ter tožniku izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. v mesecu za plačo prejšnjega meseca. Zahtevku je ugodilo na podlagi stališča, da določba šestega odstavka 105. člena Zakona o finančni upravi (ZFU, Ur. l. RS, št. 25/2014), v zvezi s prvim odstavkom 59. člena Zakona o carinski službi (ZCS-1, Ur. l. RS, št. 56/1999 s spremembami) o tem, da dodatek na stalnost pripada le pooblaščenim uradnim osebam, velja le za delavce nekdanje Carinske uprave (v nadaljevanju CURS), ki so bili premeščeni na Davčno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS). Glede delavcev, ki so bili že prej zaposleni na DURS (sedaj FURS) pa zakon določa le, da dodatek na stalnost pripada uradnim osebam iz tega zakona, ki opravljajo zahtevnejše naloge nadzora ali naloge na terenu, ne pa, da pripada le pooblaščenim delavcem.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritrdilo je stališču pritožbe, da iz šestega odstavka 105. člena ZFU ne izhaja, da bi določba prvega odstavka 59. člena ZCS-1 veljala le za delavce nekdanje CURS (ne pa tudi za delavce DURS), saj je pravna podlaga za priznavanje dodatka na stalnost enotna za vse javne uslužbence FURS, ne glede na to, kje so bili pred združitvijo zaposleni. Določbi prvega in drugega stavka šestega odstavka 105. člena ZFU predstavljata vsebinsko povezano celoto, kar pomeni, da enaki pogoji za priznavanje dodatka na stalnost veljajo tudi za delavce nekdanje DURS. Namen predpisa je bil, da se pravica do dodatka za stalnost uredi enako za vse zaposlene v FURS, ne glede na to, ali so bili pred reorganizacijo zaposleni v CURS ali DURS. Javnim uslužbencem pripada dodatek za stalnost le za obdobja, ko so opravili naloge pooblaščenih uradnih oseb, ki so opredeljene v zakonu. V spornem obdobju tožnik ni bil pooblaščena uradna oseba, ki opravlja zahtevnejše naloge nadzora ali naloge na terenu, zato mu za to obdobje dodatek na stalnost ne pripada.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede pravnega vprašanja: Ali se del norme šestega odstavka 105. člena ZFU, ki glasi: „Za delovno dobo se šteje delovna doba, ki so jo uradne osebe po tem zakonu dosegle v carinski ali davčni službi“, res nanaša le na obdobje, ko so te osebe bile pooblaščene uradne osebe?

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa nižjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni razlogi za dopustitev revizije iz 367a. člena ZPP, zato je revizijo dopustilo glede vprašanja, ki je opredeljeno v izreku.