Appeal court quashes first instance judgment for failure to consider timely evidence submitted after first hearing session.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court granted the appeal against the first instance judgment, which had dismissed the employee's claim regarding wrongful termination. The employee argued that the trial court violated procedural fairness by refusing to hear a witness whose testimony was requested in a preparation motion filed within the deadline after the first hearing session. The court ruled that evidence submitted within the statutory period following the first hearing must be treated as timely, regardless of whether the opposing party raised the same issues earlier, thereby ordering a retrial on the merits.
Legislator headnote
AI generatedZPP 286.a odst. 2; ZPP 286.a odst. 5: If a party submits new facts or evidence in a motion filed within the court-designated period after the first hearing session, the court must treat such submissions as timely and the party is not required to prove they could not have presented them earlier.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
V primeru, če stranka navede nova dejstva oziroma, predlaga nove dokaze v vlogi, vloženi v roku, ki ji ga je sodišče dalo v skladu z drugim odstavkom 286.a člena ZPP na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem ji je bila vročena pripravljalna vloga nasprotne stranke, mora sodišče te navedbe oziroma dokaze upoštevati kot pravočasne, čeprav so bile podane po prvem naroku glavne obravnave. V takšnem primeru stranka ni dolžna izkazati, da novih dejstev oziroma dokazov predhodno (tj. najkasneje na prvem naroku glavne obravnave) ni mogla navesti oziroma predlagati. Takšno obveznost bi stranka v skladu s petim odstavkom 286.a člena ZPP imela le v primeru, če bi vlogo, v kateri bi navedla nova dejstva oziroma predlagala nove dokaze, podala po izteku s strani sodišča danega roka. Zato bi sodišče prve stopnje moralo kot pravočasen upoštevati dokazni predlog za zaslišanje priče B.B., ki ga je tožnica podala v pripravljalni vlogi znotraj danega roka po prvem naroku glavne obravnave, ne glede na to, ali je bil ta dokaz predlagan v zvezi z dejstvi, ki jih je tožena stranka navedla že v odgovoru na tožbo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek: za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 12. 10. 2015; da pogodba o zaposlitvi na njeni podlagi ni prenehala, ampak delovno razmerje traja do odločitve sodišča prve stopnje; da je tožena stranka dolžna do takrat tožnici priznati vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi, jo prijaviti v socialna zavarovanja ter ji obračunati in izplačati nadomestilo plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).
2. Zoper navedeno sodbo, smiselno pa zoper njen zavrnilni del v I. točki izreka in zoper odločitev v II. točki izreka, da sama krije svoje stroške postopka, se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti, ker ni izvedlo vseh predlaganih dokazov. Ne drži, da A.A., tožničin mož, ne bi vedel izpovedati o urnikih in delu, ki ga je opravljala tožnica. Zaslišanje B.B. pa je tožnica predlagala v pripravljalni vlogi, ki jo je vložila v roku in v skladu s sklepom sodišča prve stopnje. Zaslišanje te priče se je nanašalo na navedbe, ki jih je podala tožnica v zvezi z navedbami tožene stranke v pripravljalni vlogi. Nadalje navaja, da se je delo delavk na delovnem mestu sobarica – čistilka razlikovalo in da je ona opravljala delo čistilke v Hotelu C.. Nasprotuje ugotovitvam sodišča prve stopnje glede obstoja poslovnega razloga in navaja, da je tožena stranka po odpovedi zaposlila nove delavce. Priglaša pritožbene stroške.
3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sodbe.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 286.a člena ZPP.
6. Sodišče prve stopnje je v tem sporu odločilo o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnici podala tožena stranka iz poslovnega razloga.
7. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje sprejelo, ne da bi zaslišalo priči A.A. in B.B.. Priče A.A., tožničinega moža, sodišče prve stopnje pravilno ni zaslišalo. Navedena priča namreč pri toženi stranki ni zaposlena, zato ni primerna za ugotavljanje dejstev v zvezi s tožničinim delom in okoliščinami podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. To je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo v obrazložitvi sodbe, pri tem pa ne gre za vnaprejšnjo dokazno oceno, kot neutemeljeno navaja tožnica v pritožbi.
8. Utemeljeno pa tožnica opozarja na kršitev določb ZPP, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo priče B.B.. Ta dokazni predlog je tožnica podala v pripravljalni vlogi, vloženi 4. 3. 2016, tj. po prvem naroku za glavno obravnavo 25. 2. 2016, vendar znotraj osemdnevnega roka, ki ji ga je sodišče prve stopnje na tem naroku dalo za vložitev pripravljalne vloge v skladu z drugim odstavkom 286.a člena ZPP. Sodišče prve stopnje te predlagane priče ni zaslišalo. V obrazložitvi te svoje odločitve v sodbi pa je navedlo, da je tožnica dokazni predlog podala po prvem naroku glavne obravnave, kljub temu, da je tožena stranka navedbe v zvezi z doseganjem standardov čistoče navajala že v odgovoru na tožbo in ne šele v pripravljalni vlogi. Takšno postopanje sodišča prve stopnje pa ni pravilno. Če namreč stranka navede nova dejstva oziroma predlaga nove dokaze v vlogi, vloženi v roku, ki ji ga je sodišče dalo v skladu z drugim odstavkom 286.a člena ZPP na prvem naroku za glavno obravnavo, na katerem ji je bila vročena pripravljalna vloga nasprotne stranke, mora sodišče te navedbe oziroma dokaze upoštevati kot pravočasne, čeprav so bile podane po prvem naroku glavne obravnave. V takšnem primeru stranka ni dolžna izkazati, da novih dejstev oziroma dokazov predhodno (tj. najkasneje na prvem naroku glavne obravnave) ni mogla navesti oziroma predlagati. Takšno obveznost bi stranka v skladu s petim odstavkom 286.a člena ZPP imela le v primeru, če bi vlogo, v kateri bi navedla nova dejstva oziroma predlagala nove dokaze, podala po izteku s strani sodišča danega roka. Glede na navedeno bi sodišče prve stopnje moralo kot pravočasen upoštevati dokazni predlog za zaslišanje priče B.B., ki ga je tožnica podala v pripravljalni vlogi znotraj danega roka po prvem naroku glavne obravnave, ne glede na to, ali je bil ta dokaz predlagan v zvezi z dejstvi, ki jih je tožena stranka navedla že v odgovoru na tožbo.
9. Ker je zmotno štelo, da je dokazni predlog za zaslišanje priče B.B. prepozen, je sodišče prve stopnje kršilo peti odstavek 286.a člena ZPP, ta kršitev pa bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje po dopolnitvi dokaznega postopka ponovno odločiti o postavljenih tožbenih zahtevkih.
10. Drugih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni presojalo, ker glede na sprejeto odločitev (še) niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).
11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).