Appeal dismissed; bankruptcy court review of claims is not a trial on validity.

I. Pritožbe se zavrnejo in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožniki sami nosijo pritožbene stroške.

[JEDRO]

Postopek preizkusa terjatev in ločitvenih pravic, ni namenjen preizkusu sodišča o utemeljenosti ali neutemeljenosti upraviteljeve izjave o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah, torej o utemeljenosti priznanja ali prerekanja le-teh.

V stečajnem postopku je stvar odločitve sodišča le presoja, koga bo napotilo na tožbo. To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je terjatev prerekal.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da 1) je končni seznam preizkušenih terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic z dne 24.11.2016, ki je bil objavljen 28.11.2016 sestavni del izreka sklepa, 2) zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekanih pravic in ločitvene ter izločitvene pravice (tiste, ki jo je upravitelj že preizkusil) mora uveljaviti tisti, ki je v končnem seznamu pri posameznem upniku za posamezno terjatev ali pravico naveden v rubriki „oseba, ki uveljavlja zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve“, 3) ugotovilo, da so priznane terjatve upnikov tako, kot to izhaja za posameznega upnika iz končnega seznama ter da so priznane terjatve upnikov in njihove ločitvene pravice, s katerimi so zavarovane te terjatve na premoženju, ki je predmet ločitvene pravico tako, kot izhaja za posameznega upnika iz končnega seznama ter upravitelju naložilo, da te terjatve prednostno poplača iz tega premoženja, 4) ugotovilo, da obstoji izločitvena pravica upnikov na premičnih stvareh, ki so predmet izločitvene pravice tako, kot izhaja za posameznega upnika iz končnega seznama in upravitelju naložilo, da te stvari izroči upniku. Stečajnemu upravitelju je še naložilo, da v vseh primerih, ko je to potrebno, izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah v korist izločitvenega upnika oziroma, da ugotovi, da so izločitveni upniki pridobili lastninsko pravico na nepremičninah izvorno.

2. Zoper navedeni sklep se je več upnikov pravočasno pritožilo in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagali so spremembo ali dopolnitev izpodbijanega sklepa tako, da se v celoti priznajo prijavljene terjatve ter ločitvene pravice pritožnikov oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglasili so tudi pritožbene stroške (sodne takse).

3. Pritožbe niso utemeljene.

4. Pritožniki sklep sodišča prve stopnje izpodbijajo z navedbami, da je prerekanje njihovih terjatev in ločitvenih pravic neutemeljeno ter navajajo razloge, zakaj bi upraviteljica terjatve in ločitvene pravice morala priznati. Prilagajo tudi (dodatne) dokaze, s katerimi za vsakega posameznega pritožnika utemeljujejo prijavljene terjatve in ločitvene pravice.

5. Višje sodišče ugotavlja, da razlogi, ki jih pritožniki uveljavljajo, in sicer, da je upraviteljica nepravilno prerekala njihove terjatve in ločitvene pravice, niso dovoljen ugovorni razlog v smislu 1. odstavka 62. člena ZFPPIPP (posledično pa tega ni mogoče izpodbijati niti s pritožbo). Če je namreč terjatev in / ali ločitvena pravica prerekana v stečajnem postopku, o obstoju oziroma neobstoju te terjatve odloča pravdno sodišče (oziroma drug državni organ) in ne sodišče, ki vodi stečajni postopek. Postopek preizkusa terjatev in ločitvenih pravic, opredeljen v členih 61-70 in 303 ZFPPIPP, ni namenjen preizkusu sodišča o utemeljenosti ali neutemeljenosti upraviteljeve izjave o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah, torej o utemeljenosti priznanja ali prerekanja le-teh. V primeru njihovega prerekanja je treba vprašanja, ki jih s pritožbo načenjajo pritožniki (zakaj je prerekanje njihovih terjatev in ločitvenih pravic po njihovem mnenju neutemeljeno in na kakšen način so ločitvene pravice pridobili) rešiti v posebnem postopku s tožbo. V stečajnem postopku je stvar odločitve sodišča le presoja, koga bo napotilo na tožbo (prim. 300 - 302. člen in 305-308. člen ter 310-312. člen ZFPPIPP). To pomeni, da v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev ni mogoče izpodbijati upraviteljevih razlogov, zaradi katerih je terjatev prerekal.

6. To pomeni, da niso utemeljene pritožbe upnikov, saj iz njih izhaja zgolj njihovo nestrinjanje z upraviteljičinim prerekanjem priglašenih terjatev in ločitvenih pravic. Tudi sicer pa je iz pojasnila upraviteljice (p.d. 259) razvidno, da so upniki (šele) naknadno priložili listine v zvezi s prijavljenimi terjatvami in ločitvenimi pravicami, ki jih k prijavi niso priložili. V skladu s 60. členom ZFPPIPP se za prijavo terjatve, ki ne vsebuje dokazov o dejstvih, ki utemeljujejo zahtevek za priznanje terjatve, ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, zato se je upraviteljica skladno s 1. odstavkom 61. člena ZFPPIPP določno izrekla ali terjatve in ločitvene pravice priznava ali prereka le na podlagi tistih listin, ki so jih upniki priložili prijavi terjatve v roku za prijavo. Posledično to pomeni, da tudi iz tega razloga naknadno predloženih listin v tem postopku ni mogoče upoštevati.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbe kot neutemeljene zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

8. Izrek o stroški pritožbenega postopka temelji na določbi 129. člena ZFPPIPP, po katerem mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.