Appeal dismissed; court upheld first-instance costs ruling despite procedural error correction regarding ZPP article application.

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti njene stroške odgovorov na pritožbi v znesku 910,52 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do plačila.

[JEDRO]

Toženka je imela možnost prerekano ločitveno pravico pripoznati že pred vložitvijo tožbe, pa tega ni storila. Kljub temu, da je bila seznanjena z dejanskimi razlogi prerekanja in z dejstvom, da je bil v zemljiški knjigi pred vknjižbo hipoteke zaznamovan nepravdni postopek v zvezi z ureditvijo etažne lastnine, je toženka še v odgovoru na tožbo vztrajala pri zavrnitvi tožničinega tožbenega zahtevka. Tožbeni zahtevek je v celoti pripoznala šele, ko so bile za vse dele nepremičnine v stečaju prijavljene izločitvene pravice.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da ne obstaja prerekana ločitvena pravica toženke na nepremičnini ID znak 000, kot pravica do prednostnega poplačila iz navedene nepremičnine v stečajnem postopku St ..., za priznano terjatev v višini 158.895,78 EUR s pripadki (I. točka izreka), ter toženki naložilo, da mora tožnici plačati pravdne stroške v znesku 4.951,35 EUR (II. točka izreka). Sodišče je izdalo popravni sklep z dne 4. 1. 2017 in spremenilo II. točko izreka tako, da je toženka dolžna tožnici plačati pravdne stroške v znesku 5.551,23 EUR.

2. Toženka v pravočasni pritožbi izpodbija sklep o stroških, popravljen s popravnim sklepom. Odločitev izpodbija iz razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP), in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi z zmotno ali nepopolno ugotovljenim dejanskim stanjem. Navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških zmotno uporabilo 154. člen ZPP namesto določbe 157. člena ZPP. Po mnenju toženke so izpolnjeni pogoji za priznanje stroškov postopka po 157. členu ZPP, saj toženka ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Podredno je predlagala, naj se tožnici priznajo samo stroški sestave tožbe, ne pa tudi stroški vseh nadaljnjih pripravljalnih vlog. Zoper popravni sklep se pritožuje, ker razen pavšalnega sklicevanja na 328. člen ZPP naj ne bi vseboval razlogov o tem, za katero napako sodišča gre.

3. Tožnica je odgovorila na pritožbi. Strinjala se je s pravnim naziranjem sodišča prve stopnje in predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbo toženke zavrne in izpodbijani sklep potrdi. V zvezi s popravnim sklepom je poudarila, da je očitno, da je sodišče popravilo neskladje med odmerjenimi stroški in seštevkom oziroma je odpravilo računsko pomoto.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o pravdnih stroških oprlo na 154. člen ZPP po načelu uspeha v pravdi, saj pogoji za odločitev o pravdnih stroških po načelu krivde na podlagi 157. člena ZPP niso podani. Po presoji sodišča prve stopnje tožnica tožbe ni vložila preuranjeno. V stečajnem postopku nad tožnico kot stečajno dolžnico je bila po stečajni upraviteljici prerekana ločitvena pravica toženke za sicer priznano terjatev. Tožnica je v skladu z napotitvenim sklepom stečajnega sodišča vložila tožbo.

Tožnica je ločitveno pravico prerekala zato, ker ni dejanska lastnica nepremičnine, kljub temu, da je kot njena lastnica še vedno vpisana v zemljiško knjigo. Lastniki nepremičnine so namreč z odkupom v drugem stečajnem postopku postali bivši imetniki stanovanjske pravice in ker etažna lastnina ni bila urejena, so lastniki sprožili postopek vzpostavljanja etažne lastnine, ki je bil zaznamovan v zemljiški knjigi. Nepremičnina tako ni del stečajne mase. Toženka bi morala prerekano ločitveno pravico umakniti, saj je bila o dejanskem lastništvu obveščena, tega pa ni storila in je tudi v tem postopku pred sodiščem vztrajala, da je tožba preuranjena in da je treba tožbeni zahtevek tožnice zavrniti. Tožbeni zahtevek je pripoznala šele, ko so vsi etažni lastniki sporne nepremičnine v stečaju prijavili izločitveno pravico.

6. Sodišče druge stopnje se z ugotovitvami in stališčem sodišča prve stopnje v celoti strinja. Res je, da je toženka še pred obravnavanjem glavne stvari pripoznala tožbeni zahtevek, vendar pa je toženka tista, ki je dala povod za tožbo. Stečajna upraviteljica je ločitveno pravico toženke skladno z določbami 7. točke četrtega odstavka 61. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 13/14 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZFPPIPP) z navajanjem dejstev o tem, zakaj ločitvena pravica toženke ne obstoji, to po presoji sodišča dovolj določno prerekala in je bila s sklepom stečajnega sodišča napotena na pravdo. Tožbo je morala skladno z določbami 308. člena ZFPPIPP vložiti v enem mesecu po izdaji napotitvenega sklepa. Toženka je imela možnost prerekano ločitveno pravico pripoznati že pred vložitvijo tožbe, pa tega ni storila. Kljub temu, da je bila seznanjena z dejanskimi razlogi prerekanja in z dejstvom, da je bil v zemljiški knjigi pred vknjižbo hipoteke zaznamovan nepravdni postopek v zvezi z ureditvijo etažne lastnine,(1) je toženka še v odgovoru na tožbo vztrajala pri zavrnitvi tožničinega tožbenega zahtevka. Tožbeni zahtevek je v celoti pripoznala šele, ko so bile za vse dele nepremičnine v stečaju prijavljene izločitvene pravice.

7. V zvezi s tem je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da je toženka z vztrajanjem pri ločitveni pravici varovala svoj položaj za primer, če izločitvene pravice v stečaju ne bi bile prijavljene in bi nepremičnina prešla v stečajno maso stečajnega dolžnika. Toženkin položaj v takšni situaciji namreč varuje 298.a člen ZFPPIPP, ki določa, da velja, da sta v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni hipoteka in terjatev, zavarovana s to hipoteko, če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka.

8. Sodišče druge stopnje tudi ni sledilo pritožbenim razlogom, da je tožnica v primeru odločanja o stroških po 154. členu ZPP upravičena le do priznanja stroškov za sestavo tožbe, ne pa tudi do priznanja stroškov za nadaljnje pripravljalne vloge. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da se tožnici kot potrebni priznajo stroški tožbe in štirih pripravljalnih vlog. Tožnica je s prvo pripravljalno vlogo odgovorila oziroma dodatno pojasnila svoj tožbeni zahtevek, saj je toženka v odgovoru na tožbo vztrajala pri njegovi zavrnitvi. Nato je toženka s pripravljalno vlogo pripoznala tožbeni zahtevek za sedem od osmih delov nepremičnine. Ta vloga je bila tožnici posredovana s hkratnim pozivom sodišča, naj na vlogo odgovori. Tožnica je odgovorila z drugo pripravljalno vlogo, s katero se je strinjala s pripoznavo in skladno s pozivom sodišča pojasnila stanje glede stanovanja številka 3, glede katerega toženka še ni pripoznala tožbenega zahtevka. V tretji pripravljalni vlogi je tožnica podala še dodatna pojasnila glede stanovanja številka 3, za katerega je bila v vmesnem času priglašena izločitvena pravica. Z nadaljnjo vlogo je toženka pripoznala tožbeni zahtevek tudi glede stanovanja številka 3, sodišče pa je tožnico pozvalo, da nanjo odgovori. Tožnica je skladno s pozivom sodišča z zadnjo, četrto pripravljalno vlogo odgovorila na zadnjo vlogo toženke. Glede na vse navedeno, so bile za pravdo potrebne vse vloge tožnice. K vložitvi dveh vlog je tožnico pozvalo samo sodišče in tudi iz tega razloga tožnici ni mogoče odreči priznanja stroškov za sestavo in vložitev teh vlog.

9. Neutemeljena je tudi pritožba zoper popravni sklep. Iz popravnega sklepa namreč izhaja, da je sodišče napačno izračunalo stroške in da zato (zaradi očitne računske pomote) skladno s 328. členom ZPP izdaja popravni sklep.

10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350., 366. člen ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Toženka je dolžna tožnici povrniti njene stroške dveh odgovorov na pritožbi. O stroških je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15, v nadaljevanju OT). Tožnici je priznalo po 800 točk za sestavo in vložitev vsakega od odgovorov na pritožbi zoper procesna sklepa (tar. št. 21/2 OT), skupaj 1.600 točk, ter skladno z 11. členom OT pavšalni znesek za materialne stroške v višini 26 točk, kar predstavlja 2 % od priznane nagrade do 1.000 točk in 1 % od priznane nagrade nad 1.000 točk. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo 1.626 točk oziroma 746,33 EUR (skladno z vrednostjo točke v znesku 0,459 EUR po prvem odstavku 13. člena OT). Tožnici je priznalo še 22 % povečanje za DDV v višini 164,19 EUR, skupaj torej 910,52 EUR. To obveznost je dolžna toženka izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do plačila (načelna pravna mnenja, občna seja VSS, 13.12.2006).

Op. št. (1): Postopek po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Ur. l. RS, št. 45/08 in 59/11, v nadaljevanju ZVEtL).