Appeal dismissed; bankruptcy court correctly ordered tenant to vacate jointly owned property sold in bankruptcy.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

V položaju, ko stanovanje kot lastnika uporabljata dva stečajna dolžnika, premoženje pa se prodaja skupaj, v obeh stečajnih postopkih, je pravilno, da se izda tudi sklep o izpraznitvi in izročitvi upravitelju.

Upravitelj je dolžen prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Naloga stečajnega upravitelja je namreč unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov. Unovčiti mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev.

Zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor stečajne dolžnice z dne 15. 12. 2016 (r. 90) in ohranilo v veljavi dopolnilni sklep z dne 1. 12. 2016 k sklepu o prodaji - dodatnemu z dne 22. 9. 2016 (r. 89).

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da ni potrebe po prodaji njenega stanovanja in po izselitvi. Vsi njeni dolgovi se lahko poplačajo iz terjatve do A. A. Zato bi bilo nujno menjati stečajnega upravitelja, da bi lahko stečajni postopek potekal pravilno in zakonito. Višje sodišče naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je 22. 9. 2016 izdalo sklep o prodaji stanovanja stečajne dolžnice in njene sestre B. B., nad katero prav tako teče postopek osebnega stečaja (opr. št. St 001). Odločeno je bilo, da se premoženje prodaja kot celota, vsaka od stečajnih dolžnic pa je njegova lastnica do ½. Ta sklep je pravnomočen.

5. Iz spisa, pa tudi iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da stečajna dolžnica v stanovanju, ki se prodaja, stanuje skupaj s svojo sestro. V takem primeru, ko se prodaja stanovanje, v katerem stečajni dolžnik stanuje kot lastnik, se v skladu z drugim odstavkom 395. člena ZFPPIPP stečajnemu dolžniku s sklepom o prodaji naloži, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje in ga izroči upravitelju. Višje sodišče se strinja, da je v položaju, ko stanovanje kot lastnika uporabljata dva stečajna dolžnika, premoženje pa se prodaja skupaj, v obeh stečajnih postopkih, pravilno, da se izda tudi sklep o izpraznitvi in izročitvi upravitelju. Pritožba je tako v tem delu neutemeljena.

6. Stečajni dolžnici pa višje sodišče še pojasnjuje, da je upravitelj dolžen prodati premoženje, ki sodi v stečajno maso. Naloga stečajnega upravitelja je namreč unovčenje (prodaja) premoženja stečajnega dolžnika in poplačilo upnikov (primerjaj 97. in 98. člen ZFPPIPP). Unovčiti mora vse premoženje, tako da so upniki poplačani kar najhitreje in v kar največjem deležu svojih terjatev. Upravitelj unovčuje tudi terjatev do A. A., na katero se sklicuje dolžnica, kar pa ne pomeni, da ni dolžen prodati tudi stanovanja, ki prav tako predstavlja stečajno maso.

7. Iz navedenega tudi izhaja, da upravitelj deluje v tem postopku zakonito in pravilno. Pri tem višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pred njegovo odločitvijo s sklepom z dne 9. 1. 2017 že odločilo tudi o predlogu dolžnice za razrešitev upravitelja. Odločilo je torej s posebnim sklepom, zato obravnavana pritožba (ki je identična kot v zadevi St 001, ki se vodi nad dolžničino sestro) v delu, ko navaja, da bi bila nujna zamenjava stečajnega upravitelja, niti ni smiselna. Če gre za nov predlog, pa o njem sicer ne more odločati prvič višje sodišče. Glede na (sicer nesmiselne) pritožbene navedbe pa višje sodišče stečajni dolžnici pojasnjuje, da dolžnik v nobenem od insolvenčnih postopkov nima procesne legitimacije za zahtevo za razrešitev upravitelja, torej nima pravice do vložitve take zahteve. Sodišče namreč o razrešitvi upravitelja odloča po uradni dolžnosti, kadar samo oceni, da obstajajo razlogi za razrešitev upravitelja, ali na zahtevo upniškega odbora (ki v tem postopku ni oblikovan) ali pa na zahtevo upnika (prvi odstavek 119. člena ZFPPIPP). Zakon tako pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika (tako tudi sklepi Višjega sodišča v Ljubljani Cst 1/2014 z dne 7. 1. 2014, Cst 532/2014 z dne 18. 11. 2014 in Cst 503/2015 z dne 8. 9. 2015, torej gre za usklajeno sodno prakso).

8. Odločitev sodišča prve stopnje o izpraznitvi stanovanja in izročitvi upravitelju je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.