Appeal granted; lower court reversed for retrial due to incomplete factual findings on subcontractor payment.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Za odločitev je relevantno, ali je s plačilom G. d. d. izčrpana tudi vsota, ki jo tožena stranka dolguje K. d. d, za dela njenih podizvajalcev. Smisel določbe v Gradbeni pogodbi, da dajeta izvajalca pooblastilo toženki, da bo na podlagi predloženih potrjenih situacij podizvajalcev, plačala te situacije njim, je prav v tem, da se podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika. Če se izkaže, da je toženka izvajalcu G. d. d. plačala tisto, česar temu izvajalcu ni dolgovala, pač pa kar bi bil od nje upravičen terjati K. d. d., na podlagi 630. člena OZ pa tožnik kot njegov podizvajalec, za dela, ki jih je dokončal še v letu 2012, je njeno ravnanje v razmerju do tožnika lahko protipravno. Po določbi prvega odstavka 164. člena OZ pa je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 47276/2013 z dne 4. 4. 2013 v 1. in 3. odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka), tožeči stranki pa je naložilo v plačilo 1.528,05 EUR pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka je v pritožbenem roku vložila zoper sodbo pritožbo, s katero je uveljavljala bistvene kršitve določb postopka, zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom, da jo višje sodišče zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik je bil v pogodbenem razmerju z družbo K. d. d. kot njen podizvajalec (A2), K. d. d. in G. d. d. pa sta bila kot izvajalca v pogodbenem razmerju s tožečo stranko kot naročnico del na podlagi Gradbene pogodbe (A1). V Gradbeni pogodbi sta se izvajalca zavezala naročniku dela izvesti skupaj s podizvajalci, naročnika pa sta pooblastila za izvajanje neposrednih plačil podizvajalcu (11. člen). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil tožnik v neposrednem pogodbenem razmerju le do K. d. d., drugačne pritožbene trditve niso utemeljene. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da bi imel tožnik možnost uveljaviti neposredno zahtevo do toženke kot naročnika le na podlagi 631. člena OZ.

6. V skladu z določbo 631. člena OZ se sodelavci za svoje terjatve do podjemnika lahko obrnejo neposredno na naročnika in zahtevajo od njega, da jim te terjatve izplača iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolguje podjemniku, če so pripoznane. Med pravdnima strankama je bila sporna vsota, ki jo je dolgovala toženka izvajalcema na podlagi Gradbene pogodbe v trenutku, ko je tožnik postavil neposredno zahtevo za plačilo končne situacije toženki in v tej zvezi ali ima tožnik pravico plačilo zadnje, končne situacije v višini 26.587,20 EUR, ki jo je K. d. d. potrdil 5. 3. 2012 s potrdilom številka ... (priloga A5), zahtevati od toženke. Zahtevek tožnika za neposredno plačilo potrjene končne situacije po 631. členu OZ je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker je ocenilo, da je toženka že v letu 2011, torej pred prejemom zahtevka podizvajalca, obveznost plačila po Gradbeni pogodbi v celoti izpolnila glavnemu izvajalcu. Zaključilo je tudi, da je toženka svojo obveznost na podlagi Gradbene pogodbe v celoti in pravilno izpolnila s tem, da je izvajalcu G. d. d. 20. 12. 2011 plačala njegovo zadnjo, končno situacijo, ki jo je izstavil 18. 10. 2011 (v višini 64.008,77 EUR), torej še preden je tožnik kot podizvajalec izstavil svojo končno situacijo, ki jo je izvajalec potrdil 5. 3. 2012 in še preden je na naročnika 27. 11. 2012 naslovila zahtevo za plačilo. Na podlagi teh ugotovljenih dejstev je zaključilo, da se tožnica neuspešno sklicuje tudi na toženkino deliktno odgovornost.

7. V zvezi s spornim dejstvom, ali je v času, ko je tožnik na toženko naslovil neposredno zahtevo za plačilo, toženka že poravnala vse pogodbene obveznosti, ki jih je imela na podlagi Gradbene pogodbe do obeh izvajalcev, tožnik utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja z očitkom, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dokaza B12 (v odredbi toženke za nakazilo zneska 64.008,77 EUR je obkroženo NE v rubriki: Zadnje plačilo po pogodbi/aneksu/naročilnici), na katerega se je tožnik skliceval v zvezi s trditvijo, da s plačilom zneska 64.008,77 EUR toženka ni plačala vseh obveznosti po Gradbeni pogodbi.

8. Utemeljeno pa izpodbija tudi razloge sodišča prve stopnje, s katerimi je zavrnilo tožbeni zahtevek na zatrjevani odškodninski podlagi. Tožnik je trdil, da je toženka plačala izvajalcu G. d. d. preostanek zneska iz Gradbene pogodbe, ne da bi preverila, ali so obveznosti tudi do podizvajalca drugega izvajalca (K. d. d.) poravnane. Za presojo, ali je toženka s plačilom 64.008,77 EUR G. d. d. ravnala protipravno, je pomembno, da je tožena stranka zatrjevala, da ima plačilo G. d. d. pravno naravo, podobno izvensodni poravnavi. Vendar pri tej poravnavi K. d. d. ni bil udeležen (Račun - končno situacijo, je izdal le eden od izvajalcev: G. d. d.), kar pomeni, da je bila za toženo stranko predvidljiva posledica, da bo podizvajalec K. d. d. ostal brez plačila za svoje delo, saj neposrednega zahtevka za plačilo opravljenih del do G. d. d. nima. V zvezi s protipravnim ravnanjem tožene stranke je tožeča stranka še zatrjevala:

- da se je tožena stranka ob plačilu situacije G. d. d. dobro zavedala, da mora iz naslova predmetnega projekta plačati še svoje neporavnane obveznosti do K. d. d., ki jih je opravila tožeča stranka kot njegov podizvajalec;

- da je A. A., zaposlen pri toženki v Službi za razvojne projekte in investicije in ki je neposredno vodil projekt, vedel, da je tožeča stranka opravila vsa dela še v letu 2012 ter da plačila končne situacije ni prejela, ter da je zakonitemu zastopniku tožeče stranke po telefonu povedal, da toženka s strani K. d. d. ni prejela tožnikove končne situacije, nastalo situacijo pa je pripisati dejstvu, da je bil nad K. d. d. uveden stečajni postopek;

- da v končni situaciji, ki jo je izstavil G. d. d. ni razvidna specifikacija zaračunanega ostanka za plačilo v višini 64.0008,77 EUR in da tožeča stranka ne ve, katera dela je tožena stranka s tem plačala;

- da s plačilom zneska 64.0008,77 EUR G. d. d. v letu 2011 toženka ni plačala del, ki jih je opravila tožeča stranka in ki so bila potrjena s strani K. d. d. šele v marcu 2012;

Utemeljeno pritožnica očita sodišču prve stopnje, da se do teh njenih trditev, ki so relevantne, ni opredelilo. Zaradi preuranjenega zaključka, da je s plačilom G. d. d. tožeča pravilno izpolnila svojo pogodbeno obveznost plačila obema izvajalcema po Gradbeni pogodbi, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Za odločitev je relevantno, ali je s plačilom G. d. d. izčrpana tudi vsota, ki jo tožena stranka dolguje K. d. d, za dela njenih podizvajalcev. Smisel določbe v Gradbeni pogodbi, da dajeta izvajalca pooblastilo toženki, da bo na podlagi predloženih potrjenih situacij podizvajalcev, plačala te situacije njim, je prav v tem, da se podizvajalcem zagotovi neposredno plačilo od naročnika.(1) Če se izkaže, da je toženka izvajalcu G. d. d. plačala tisto, česar temu izvajalcu ni dolgovala, pač pa kar bi bil od nje upravičen terjati K. d. d., na podlagi 630. člena OZ pa tožnik kot njegov podizvajalec, za dela, ki jih je dokončal še v letu 2012, je njeno ravnanje v razmerju do tožnika lahko protipravno. Po določbi prvega odstavka 164. člena OZ pa je odgovorna oseba dolžna vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala. V tej smeri sodišče prve stopnje relevantnega dejanskega stanja ni ugotavljalo.

9. Glede na navedeno se izkaže, da pritožnik utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da glede na okoliščine konkretnega primera samo ne more dopolniti postopka, zato je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Glej sklep Vrhovnega sodišča III Ips 40/2016 z dne 22. 11. 2016