Court dismisses appeal; damages interest runs from final expropriation decision date, not after payment deadline.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appellant's claim that interest on damages should only begin accruing after the payment deadline expired. The appellant argued that since they offered a lower compensation amount which the expropriated party rejected, they were not in default for the full awarded sum. The court held that the legal rule of simultaneous performance obligates the appellant to compensate for the loss caused by the final expropriation decision, making them in default immediately from that date.
Legislator headnote
AI generatedZakon o nepravdnem postopku (ZNP) 37. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 353. člen, 366. člen: When a property is expropriated by a final and legally binding decision, the party responsible for the expropriation is in default for paying damages from the date of that decision, entitling the expropriated party to statutory interest immediately.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Splošno pravilo sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti nalaga predlagateljici dolžnost, da nasprotnemu udeležencu povrne škodo, ki mu je nastala s tem, ko je bila njegova nepremičnina razlaščena s pravnomočno in dokončno odločbo o razlastitvi. Od takrat dalje je predlagateljica v zamudi s plačilom odškodnine in je zato nasprotni udeleženec upravičen do zakonskih zamudnih obresti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se za parc. št. 440/19 k. o. X, ki je bila na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe Upravne enote R. št. 465-22/2011-10 z dne 11. 5. 2012 razlaščena nasprotnemu udeležencu, odmeri odškodnina v znesku 2.300,00 EUR (točka 1) in da je predlagateljica dolžna plačati nasprotnemu udeležencu odškodnino v znesku 2.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 6. 2012 dalje do plačila, vse v roku petnajstih dni (točka 2).
2. Predlagateljica vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga pritožbenemu sodišču, da sklep v 2. točki spremeni tako, da je predlagateljica dolžna plačati zakonske zamudne obresti nasprotnemu udeležencu po izteku paricijskega roka. Navaja, da ni v zamudi s plačilom celotnega zneska odškodnine, ker je nasprotnemu udeležencu ponudila odškodnino za zemljišče v višini 16,50 EUR/m², nasprotni udeleženec pa je ponujeno odškodnino odklonil. Predlagateljica je zato lahko v zamudi za razliko med ponujeno ceno predlagatelja in priznano ceno nepremičnine s strani sodišča, ne pa za celotni znesek priznane odškodnine.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa citiralo sodno prakso(1), iz katere izhaja, da nasprotnemu udeležencu od priznane odškodnine pripadajo zakonske zamudne obresti za čas od prvega dne po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi. Odločba o razlastitvi je bila v konkretnem primeru dokončna in pravnomočna 16. 6. 2012, zato je sodišče prve stopnje v skladu s sodno prakso priznalo nasprotnemu udeležencu zakonske zamudne obresti od 17. 6. 2012. Splošno pravilo sočasne izpolnitve vzajemnih obveznosti nalaga predlagateljici dolžnost, da nasprotnemu udeležencu povrne škodo, ki mu je nastala s tem, ko je bila njegova nepremičnina razlaščena z dokončno in pravnomočno odločbo o razlastitvi. Od takrat dalje je predlagateljica v zamudi s plačilom odškodnine in je zato nasprotni udeleženec upravičen do zakonskih zamudnih obresti(2). Predlagateljica v pritožbi zatrjuje, da je nasprotnemu udeležencu ponudila odškodnino za zemljišče v višini 16,50 EUR/m², ne zatrjuje pa, da je takšno višino odškodnine nasprotnemu udeležencu plačala oziroma ne zatrjuje dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je nasprotni udeleženec v upniški zamudi (glej prvi odstavek 300. člena Obligacijskega zakonika), zato je predlagateljica od pravnomočnosti odločbe o razlastitvi v zamudi s plačilom odškodnine.
5. Ker sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev nepravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (3) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, (4) je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP).
Op. št. (1): Sklicevalo se je na sklepa VS RS II Ips 15/2011 in II Ips 79/2011.
Op. št. (2): Glej sklep VSRS II Ips 79/2011.
Op. št. (3): V nadaljevanju ZPP.
Op. št. (4): V nadaljevanju ZNP.