Legislator Case Law & Legislation
UPRS sodba I U 152/2016 ECLI:SI:UPRS:2017:I.U.152.2016 AI generated

Administrative court dismisses lawyer's fee claim due to lack of specific facts proving unprofessional conduct.

Case Number UPRS sodba I U 152/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit seeking the revocation of a lawyer's fee award and reimbursement of costs. The plaintiff alleged the lawyer acted unprofessionally and illegally but failed to provide specific factual grounds in the complaint to substantiate these claims. Consequently, the court ruled that the plaintiff's assertions were insufficient for judicial review, leading to the rejection of the action under administrative procedural law.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu 63. člen 1. st.; A plaintiff must provide specific factual allegations in an administrative lawsuit to prove the unprofessional conduct of a lawyer; without such concrete evidence, the court cannot examine the merits of the claim and must dismiss the action.

Keywords

AI generated
administrative lawsuit lawyer fee award unprofessional conduct specific factual allegations dismissal of action legal representation costs reimbursement

Cited Legislation

AI generated
63. člen Zakona o upravnem sporu

Cited Case Law

AI generated
I U 195/2016
Sodišče pa še dodaja, da je bila s pravnomočno sodbo, I U 195/2016 z dne 30.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnik meni, da je bilo delo odvetnice v primeru njegovega zastopanja nestrokovno in nezakonito, vendar pa ne samo, da je tožnik sam (po enem tednu) preklical svoj preklic pooblastila, temveč tudi v tožbi ne navaja nobenih konkretnih navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče te njegove trditve preizkusiti in zaradi katerih odvetnica ne bi bila upravičena do nagrade in potrebnih izdatkov zastopanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP priznal odvetnici A.A. nagrado in potrebne izdatke za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi napotnice Bpp 177/2015 z dne 28. 1. 2015 v višini 208,50 EUR, navedeni znesek povečal še za 22 % DDV in skupno znaša 254,37 EUR, višji zahtevek zavrnil (1. točka izreka), določil način izplačila (2. točka izreka) in še ugotovil, da je odvetnica zavezanka za plačilo DDV s tam navedeno številko (.3 točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je bila tožniku z odločbo z dne 28. 1. 2015 dodeljena izredna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v pravdnem postopku in v postopku mediacije pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani III P 2873/2014. Za izvajanje BPP je bila določena odvetnica A.A., ki je bila 25. 9. 2015 razrešena. Po prejemu odvetničine napotnice je organ odmeril odvetnici nagrado v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), pri odmeri nagrade upošteval vrednost spornega predmeta v višini 4.426,13 EUR in znižano tarifo iz 36. člena zakona, ki velja za nagrade, izplačane iz državnega proračuna. Organ ji je tako priznal nagrado za postopek na I. stopnji v višini 188,50 EUR in pavšalne potrebne izdatke za PTT storitve v višini 20,00 EUR, skupno torej 208,50 EUR oziroma z DDV 254,37 EUR.

2. Tožnik je v tožbi navedel, da mu ni bila dodeljena BPP v postopku P III 2873/2014 pred sodiščem II. stopnje. Ko je odvetnica prevzela spis, je zahtevala, da ji podpiše pooblastilo in napotnico. Pooblastilo ji je podpisal takoj, napotnice pa ne pred opravljenim delom. Ker je vztrajala, je napotnico podpisal. Po tem je več kot eno leto zahteval in jo prosil, da pripravi odgovor na odgovor nasprotne stranke. Ves čas je zavajala in manipulirala, vendar odgovora ni pripravila. Prav tako se ni udeležila mediacije. Njeno zastopanje ni bilo pravično, strokovno in po zakonu, ni ravnala po njegovih napotilih. V tej zadevi je tudi prisotna korupcija in je navajala, da doživlja pritiske s strani sodišča. Kot dokaz je predlagal svoje zaslišanje, zaslišanje odvetnice ter vpogled v spis in predlagal, da sodišče sklep spremeni tako, da se odvetnici ne izplača nagrade, če pa ji je denar sodišče že izplačalo, pa naj ga vrne nazaj.

3. Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

4. Stranka z interesom odvetnica A.A. je v odgovoru na tožbo navedla, da je tožnika zastopala v zadevah po odločbah BPP št.: 1200/2014, 177/2015, 893/2015, 522/2015 in P 1197/2015 (združitev postopka z IV P 736/2015). V nadaljevanju je obširno pojasnjevala potek zastopanja v obravnavani zadevi, navedla, da tožnika res ni zastopala na mediaciji zaradi nenadne bolezni otroka, vendar mu je ponudila substitucijo, ki pa je tožnik ni želel sprejeti. V drugih zadevah je tudi svoje delo opravljala vestno in strokovno, kljub temu ji je tožnik preklical pooblastilo 4. 5. 2015. Tožnik ni podpisal pooblastila ob prvem posvetu in tudi ne kasneje, temveč 19. 2. 2015. Tožnik je tudi res podpisal že izpolnjeno napotnico (razen zneskov), pojasnjeno pa mu je tudi bilo, da bo dopisano zastopanje na naroku, če bi to storitev opravila. Postopka mediacije pa ni računala. Ni jasno, za kakšne pritiske sodišča naj bi šlo. Predlagala je zavrnitev tožbe.

5. Tožnik je v vlogi še dodal, da navedbe odvetnice ne držijo, ponovil svoje navedbe iz tožbe, poudaril, da odvetnica ni opravila svojega dela, kar izhaja iz spisa. Zaradi njenega nestrokovnega ravnanja in ravnanja Okrožnega sodišča nikoli več ne bo zaprosil za BPP. Predlagal je kot doslej.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporna odločitev upravnega organa o priznanju nagrade in stroškov odvetnice A.A. (v tem sporu stranke z interesom) za zastopanje v pravdnem postopku III P 2873/2014 pred sodiščem I. stopnje.

8. Tožnik uvodoma ugovarja, da mu v pravdnem postopku III P 2873/2014 ni bila dodeljena BPP za postopek na II. stopnji. To sicer ne drži, saj iz odločbe o dodelitvi BPP, št. 177/2015 z dne 28. 1. 2015, izhaja nasprotno, torej, da je tožniku kot upravičencu za brezplačno pravno pomoč bila dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč (tudi) za postopek pred sodiščem II. stopnje, vendar pa ta odločba ni predmet tega spora. Iz izpodbijanega sklepa (torej o priznanju nagrade in potrebnih izdatkov za izvajanje BPP) pa izhaja, da je bila odvetnici priznana nagrada in potrebni izdatki le za postopek pred sodiščem na I. stopnji. In za ta postopek je odvetnica tudi priglasila nagrado in stroške po napotnici. Iz obrazložitve sklepa, ki ga potrjuje tudi vrnjena napotnica ter priloge k tej napotnici, izhaja, da je odvetnica priglasila nagrado za postopek po vrednosti spornega predmeta v višini 4.426,13 EUR v višini 230,10 EUR (posvet, prevzem dokumentacije, študij zadeve, podpis pooblastila, soglasje k postopku mediacije, vse časovno opredeljeno od 29. 1. 2015 do (najkasneje) 23. 4. 2015), materialne stroške v višini 20,00 EUR in 22 % DDV v višini 55,02 EUR, torej skupaj 305,12 EUR, čemur organ ni v celoti sledil, temveč je priznal nagrado za postopek v višini 188,50 EUR, s pavšalnimi stroški PTT v višini 20,00 EUR in z 22 % DDV, kar skupaj znaša 254,37 EUR.

9. Tožnik nadalje razlaga postopanje odvetnice pri prevzemu njegovega zastopanja v postopku III P 2873/2014, ki ga ocenjuje kot spornega, zlasti zahtevo po takojšnjem podpisu napotnice s strani tožnika. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila odločba o dodelitvi izredne BPP, št. 177/2015, izdana 28. 1. 2015, odločbo je organ odpremil 29. 1. 2015 po e-mailu, tožnik pa je pooblastilo podpisal šele 19. 2. 2015, torej šele po treh tednih po izdaji odločbe, zato že v tem delu ni mogoče slediti tožnikovemu zatrjevanju, da je pooblastilo podpisal takoj, saj to očitno ne drži. Zahtevo odvetnice po (tudi) takojšnjem podpisu napotnice (odvetnica v svojem odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je bila napotnica res že izpolnjena, razen glede zneskov, ki so bili dopisani ob obračunu glede na Odvetniško tarifo) pa tudi ni mogoče šteti za tako zahtevo, ki bi vzbudila dvom v profesionalnost njenega ravnanja.

10. Tožnik še ugovarja, da odvetnica ni opravila svojega dela po njegovih napotilih (npr. da ni sestavila vloge oziroma odgovora na odgovor nasprotne stranke kljub njegovim prošnjam), da je zavajala in manipulirala, da mu je dejala, da doživlja pritiske s sodišča v zvezi s to zadevo. Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnik 4. 5. 2015 preklical pooblastilo odvetnici v vseh zadevah, v katerih ga je zastopala (tudi v zadevi III P 2873/2014 oziroma po odločbi BPP, št. 177/2015), saj (očitno) ni bil zadovoljen z njenim zastopanjem, nato pa je 12. 5. 2015 podal prošnjo za preklic preklica pooblastila, do katerega naj bi prišlo zaradi nesoglasij z odvetnico in je torej prosil, da ga zastopa naprej. Odvetnica pa je nato sama v septembru 2015 podala prošnjo za svojo razrešitev, ki ji je organ tudi ugodil in jo razrešil ter določil za izvajanje BPP drugega odvetnika (ki pa je tudi sam prosil za razrešitev in mu je organ tudi ugodil). Iz teh podatkov bi bilo torej mogoče razbrati, da tožnik res meni, da je bilo delo odvetnice v primeru njegovega zastopanja nestrokovno in nezakonito, vendar pa ne samo, da je tožnik sam (po enem tednu) preklical svoj preklic pooblastila, temveč tudi v tožbi ne navaja nobenih konkretnih navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče te njegove trditve preizkusiti in zaradi katerih odvetnica ne bi bila upravičena do nagrade in potrebnih izdatkov zastopanja v III P 2873/2014 od prevzema zastopanja po odločbi z dne 28. 1. 2015 do njene razrešitve z odločbo z dne 25. 9. 2015. Sodišče pa še dodaja, da je bila s pravnomočno sodbo, I U 195/2016 z dne 30. 3. 2016, zavrnjena tožba tožnika zoper odločbo istega organa, št. 177/2015 z dne 25. 9. 2015, s katerim je bila razrešena odvetnica A.A. (zaradi razlogov, ki so nastali na njeni strani in ne na strani tožnika v tem upravnem sporu) in namesto nje določen za izvajanje BPP odvetnik B.B.

11. Glede na povedano je sodišče tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).