Administrative court dismisses appeal against enforcement order as it does not alter substantive rights under ZUS-1.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Izpodbijani sklep ne posega v tožničino materialnopravno obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova, zato ga ni mogoče šteti za upravno odločbo v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ki jo je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dovolila izvršbo, dovoljeno z odločbo gradbene inšpekcije št. 06122-3962/2011/9 z dne 26. 9. 2013, ki je v celoti postala izvršljiva 1. 5. 2014 (1. točka izreka) in tožnici naložila izpolnitev obveznosti ter vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje v dodatnem roku do 30. 11. 2015, sicer bo izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (2. točka izreka). Odločila je še, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (3. točka izreka) in da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršbe (4. točka izreka).

2. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bilo tožnici z navedeno inšpekcijsko odločbo naloženo, da mora do 30. 4. 2014 odstraniti nelegalno gradnjo navedenega dela poslovno skladiščnega objekta in vzpostaviti zemljišči parc. št. 1573/10 in 1573/1, obe k.o. ..., v prejšnje stanje. Toženka ugotavlja, da je navedena inšpekcijsa odločba postala izvršljiva 1. 5. 2014 ter da tožnica navedene gradnje ni odstranila, zato se dovoljuje prisilna izvršba.

3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je pred izdajo izpodbijanega sklepa na podlagi 156.a člena ZGO-1 predlagala odlog izvršbe, ki ga je toženka neutemeljeno zavrgla in izdala izpodbijani sklep. Če bi odlogu ugodila, do izdaje izpodbijanega sklepa sploh ne bi prišlo. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in povrnitev stroškov postopka.

5. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

6. Tožba ni dovoljena.

7. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika, po drugem odstavku istega člena pa je upravni akt po tem zakonu upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika (…).

8. Po prvem odstavku 290. člena ZUP se s sklepom o dovolitvi izvršbe ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva, kdaj je postala izvršljiva in določi način izvršbe.

9. Po obsežni in povsem ustaljeni upravnosodni praksi tukajšnjega sodišča in Vrhovnega sodišča RS (prim. npr. sklepe VS RS I Up 319/2011, I Up 312/2012, I Up 429/2012, I Up 404/2013 in I Up 246/2013) sklep o dovolitvi izvršbe ni upravni akt v smislu navedenega prvega odstavka 2. člena ZUS-1, saj z njim ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, niti ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, na podlagi katerega se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. O pravici, obveznosti oziroma pravni koristi je namreč odločeno že z izvršilnim naslovom, sklep o dovolitvi izvršbe pa glede na njegovo vsebino, ki je predpisana v prej povzetem prvem odstavku 290. člena ZUP, v to odločitev ne posega.

10. Tudi vsebina sklepa, izpodbijanega v obravnavani zadevi, se izrecno nanaša zgolj na izvršitev obveznosti, ki je bila tožnici naložena z izvršilnim naslovom, pri tem pa ni z ničemer poseženo v vsebino teh obveznosti, oziroma ni odločeno o kakršnihkoli drugih njenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristi. V smislu povedanega to pomeni, da izpodbijani sklep ne posega v njeno materialnopravno obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova, zato ga ni mogoče šteti za upravno odločbo v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ki jo je mogoče izpodbijati v upravnem sporu, oziroma sodišče ni imelo nobenega razloga za odstop od opisane enotne in ustaljene upravnosodne prakse.

11. Tudi sicer pa tožnica v tožbi zoper navedeni sklep ne bi mogla uspeti z ugovori, ki se nanašajo na nezakonitost sklepa toženke št. 06122-3962/2011/25 z dne 22. 1. 2015, s katerim je njen predlog za odlog izvršbe z dne 1. 10. 2014 zavrgla. Navedeni sklep namreč ni predmet presoje v tem upravnem sporu.

12. Če akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, sodišče v skladu s četrto točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo že v okviru predhodnega preizkusa s sklepom zavrže.

13. Po četrtem odstavku 25. člena ZUS-1 v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.