Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 15/2017 ECLI:SI:VSRS:2017:II.DOR.15.2017 AI generated

Supreme Court dismisses appeal application due to missing signature, seal, and attorney name causing identity doubts.

Case Number VSRS Sklep II DoR 15/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to file an appeal. The applicant submitted a new power of attorney but failed to sign the appeal application, attach the attorney's seal, or list the attorney's name on the document. The court ruled that these formal defects created uncertainty regarding the identity of the person filing the appeal, necessitating rejection under the Code of Civil Procedure.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 105. člen (3. odst.), 335. člen (4. točka), 343. člen (3. odst.), 86. člen (3. in 4. odst.), 91. člen (1. odst.): A request for permission to appeal must be signed by the applicant or their authorized representative, and the signature serves to verify the identity of the filer; failure to provide these elements results in rejection as an incomplete application.

Keywords

AI generated
permission to appeal signature requirement power of attorney identity verification incomplete application Code of Civil Procedure formal defects

Cited Legislation

AI generated
105. člen (3. odst.) Zakona o pravdnem postopku
335. člen (4. točka) Zakona o pravdnem postopku
343. člen (3. odst.) Zakona o pravdnem postopku
86. člen (3. in 4. odst.) Zakona o pravdnem postopku
91. člen (1. odst.) Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

V tu obravnavani zadevi, ko je tožnikova vloga nepodpisana, neopremljena z žigom pooblaščenca in brez navedbe imena in priimka pooblaščenca, ki naj bi tožnika zastopal v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, pa med novim pooblastilom in vlogo/predlogom za dopustitev revizije obstaja dvom o istovetnosti vlagatelja, saj v predlogu za dopustitev revizije nikjer ni navedeno, da tožnika zastopa odvetnik, ki je naveden na priloženem pooblastilu. Upoštevajoč navedeno je revizijsko sodišče tožnikov predlog za dopustitev revizije kot nepopoln zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval od toženca plačilo zneska 23.500,00 EUR z obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni popoln.

5. Vrhovno sodišče v obravnavani zadevi ugotavlja, da je tožnik sicer predlogu za dopustitev revizije priložil novo pooblastilo, vendar predlog za dopustitev revizije ni ne podpisan ne opremljen z žigom pooblaščenca, ki naj bi tožnika zastopal v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, poleg tega pa na predlogu za dopustitev revizije tudi ni navedeno ime in priimek pooblaščenca, ki se nahaja na pooblastilu.

6. Eden od formalnih pogojev za popolnost revizije (in posledično predloga za dopustitev revizije) je podpis njenega vlagatelja. To izhaja iz splošne določbe tretjega odstavka 105. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa podpis kot obligatorno vsebino vsake vloge; predvsem pa iz (specialnih) določb 4. točke 335. člena ZPP in tretjega odstavka 343. člena ZPP, ki določata podpis pritožnika kot obvezno sestavino pritožbe, na podlagi 383. člena ZPP pa se smiselno uporabljata tudi za revizijo (in predlog za dopustitev revizije).

7. Funkcija podpisa v luči zgoraj navedenih zakonskih določb je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja revizije (in predloga za dopustitev revizije). Ni namreč nepomembno, kdo revizijo vloži. Po tretjem odstavku 86. člena ZPP lahko namreč v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Sodišče se mora zato prepričati, da je revizijo vložila upravičena oseba; sicer jo zavrže kot nedovoljeno (prvi odstavek 91. člena ZPP). Prav temu namenu pa služi podpis vlagatelja na reviziji in predlogu za dopustitev revizije.

8. V tu obravnavani procesni situaciji, ko je tožnikova vloga nepodpisana, neopremljena z žigom pooblaščenca in brez navedbe imena in priimka pooblaščenca, ki naj bi tožnika zastopal v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, pa med novim pooblastilom in vlogo/predlogom za dopustitev revizije obstaja dvom o istovetnosti vlagatelja, saj v predlogu za dopustitev revizije nikjer ni navedeno, da tožnika zastopa odvetnik, ki je naveden na priloženem pooblastilu.

9. Upoštevajoč navedeno je revizijsko sodišče tožnikov predlog za dopustitev revizije kot nepopoln zavrglo.