Supreme Court dismisses review request for low mental pain damages due to reduced life activity.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the plaintiff's request to permit a review of the first-instance judgment regarding non-pecuniary damages. The plaintiff argued that the awarded sum for mental suffering caused by reduced life activity was too low compared to past precedent and her younger age. The court found that the statutory requirements for granting a review were not met and dismissed the proposal accordingly.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367.a odst. 1; 367.c odst. 2: A review proposal is inadmissible if the statutory prerequisites for granting a review are not fulfilled.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Sporna je višina odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica S. K. je bila hudo telesno poškodovana v prometni nezgodi 14. 10. 2012, ki jo je povzročil zavarovanec tožene zavarovalnice. S tožbo je zahtevala odškodnino za nepremoženjsko škodo. Iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, ki je relevantna v postopku za dopustitev revizije, je zahtevala 30.000,00 EUR odškodnine, prvostopenjsko sodišče pa jo je odmerilo na 20.000,00 EUR. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
2. Oškodovanka je Vrhovnemu sodišču predlagala, naj „izda sklep o dopustnosti revizije, ker gre za pravno situacijo, ko je po njenem mnenju tožnici odškodnina za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti odmerjena prenizko oziroma nižje, kot je dosedanja praksa Vrhovnega sodišča“. Zatrjuje, da sta sodišči v njeno škodo odstopili od sodne prakse Vrhovnega sodišča, konkretno od zadeve II Ips 708/2008, v kateri je oškodovanec utrpel zelo podobne poškodbe kot tožnica, pa mu je bilo prisojenih iz tega naslova 23.000,00 EUR odškodnine, kar sicer ni bistveno več, a je pomembno, da je bil oškodovanec ob poškodbi star 51 let, tožnica pa šele 25 in bo z omejitvami živela bistveno dlje.
Pojasnjuje okoliščine, v katerih je bila poškodovana in potek zdravljenja, ki za odločitev o predlogu niso relevantni. Sklicuje se še na izvedensko mnenje, ki sta ga izdelala prof. dr. P. R. in prof. dr. M. V. in ki pri tožnici pri gibanju in najpomembnejših področjih življenja ugotavljata zmerno okrnjenost, kar pomeni 25 do 49 % zmanjšanje življenjske aktivnosti, na ostalih področjih (življenje v skupnosti, družbi, državi, pri medsebojnih stikih, pri življenju doma, pri skrbi zase in pri splošnih opravilih in zadevah) pa ocenjujeta blago okrnjenost; v splošnem naj bi bilo pri tožnici podano do 25 % zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Tožnica meni, da bi morala biti odškodnina za duševne bolečine zaradi tega zmanjšanja odmerjena vsaj na 27.000,00 EUR. Opozarja še na zadevo II DoR 34/2016, v kateri je bilo sicer nekoliko težje poškodovani oškodovanki, stari 22 let, torej približno tožničine starosti, prisojenih za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kar 40.000,00 EUR.
3. Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku niso izpolnjene. Skladno z določbo drugega odstavka 367.c člena istega zakona je zato Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.