Court dismisses appeal against detention extension, upholding specificized recidivism risk and proportionality arguments.

Pritožba zagovornika obdolženega S.S. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Konkretizacija okoliščin pri pripornem razlogu ponovitvene nevarnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje 7. 3. 2017 ugodilo predlogu okrajne državne tožilke ter pripor, ki je bil zoper obdolženega S.S. odrejen iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), po drugem odstavku 205. člena ZKP, podaljšalo za dva meseca. Odločitev je bila izdana s sklepom II Ks 6284/2017.

2. Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje ali da ga spremeni tako, da pripor nadomesti s hišnim priporom ali pa, da ga skrajša za mesec dni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je pritožbena obrazložitev sestavljena tako, da se pritožbena razloga po vsebini prepletata, kar se odraža tudi na izdelanih razlogih tega sklepa.

5. Pritožnik uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP z obrazložitvijo, po kateri so razlogi sklepa v zvezi s ponovitveno nevarnostjo nekonkretizirani ter ko gre za način obdolženčeve izvršitve dejanja nezadostni, kot so nezadostni v zvezi s sorazmernostjo med intenziteto pripora kot ukrepom za odpravo ponovitvene nevarnosti in trajanjem preiskave, ko je lahko ta končana že v mesecu dni.

6. Pritožbeno sodišče se v splošnem strinja s pritožnikom, da morajo po ustaljeni ustavnopravni presoji razlogi v zvezi z, dejansko katerimkoli pripornim razlogom iz 201. člena ZKP, preseči samo zakonsko besedilo, vendar je sodišče prve stopnje tej zahtevi v celoti zadostilo. Ne drži namreč pritožbeni očitek, da objektivne in subjektivne okoliščine v zvezi s ponovitveno nevarnostjo v razlogih sklepa ne bi bile konkretizirane. Ravno nasprotno, po razumljivih razlogih je bilo to storjeno v 6. točki obrazložitve sklepa, pri čemer je izhodišče v pravni opredelitvi dejanja s samostojno kaznivostjo in težo. Posebno opredeljevanje, da je dejanje ostalo „zgolj“ pri poskusu, tako ni bilo potrebno, medtem ko je treba objektivne okoliščine v zvezi s težo dejanja povezati z okoliščinami v 5. točki obrazložitve sklepa, po katerih bi naj bilo to dejanje izvršeno na določen način. Podobno velja za subjektivne okoliščine, ki so skupaj s podlagami navedene v 5. in 6. točki obrazložitve sklepa, kot celota pa so razvidne, ko se ti dve točki logično povežeta.

7. Nezadostnost razlogov v zvezi z obdolženčevo izvršitvijo je v 4. točki pritožbe obrazložena na način, ki kaže na pritožnikovo nestrinjanje z ugotovljenimi dejstvi, kar je predmet drugega pritožbenega razloga. Kot rečeno, v 5. točki obrazložitve sklepa se nahajajo razlogi za utemeljenost suma, da je bilo dejanje storjeno po opisu, kot izhaja iz pravnomočnega sklepa o preiskavi. Ali bo pri tem ostalo, ali bo treba obdolženčevo ravnanje oceniti kot izhaja iz pritožbene obrazložitve, je stvar dokazanosti in s tem nadaljnjega postopka. Odločilno v obravnavani, še vedno pripravljalni fazi kazenskega postopka (drugi odstavek 167. člena ZKP) je, da pritožbene ocene, do sedaj zbrana obvestila in pridobljeni dokazi ne potrjujejo, vsaj ne tako, da obdolženčevo ravnanje na ravni utemeljenega suma ne bi bilo izkazano.

8. Končno, sodišče prve stopnje se je vsebinsko in v zadostnem obsegu opredelilo še do sorazmernosti pripora. To je bilo neposredno storjeno v zadnjem delu 6. točke obrazložitve sklepa, pri čemer je bil z besedno zvezo „vse navedeno“, dan ustrezni napotek na povezave s predhodnimi razlogi v zvezi z utemeljenostjo suma in ponovitveno nevarnostjo. Če se pritožnik s temi razlogi ne strinja, znova nasprotuje dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje, ki se jim pritožbeno sodišče pridružuje. Res je, preiskovalnemu sodniku glede na pooblastilo iz 176. člena ZKP ni mogoče zapovedovati, do kdaj mora s preiskavo zaključiti, medtem ko odhod obdolženčeve žene v U. ugotovljene ponovitvene nevarnosti zaradi preteklega dogajanja povezanega z njo in oškodovancem, ki mu je obdolženi očitno nasprotoval, ne zmanjšuje.

9. Ker so torej razlogi o ponovitveni nevarnosti in sorazmernosti pripora kot odločilnima dejstvoma v sklepu podani in ker vanje po pritožbenem preizkusu ne gre dvomiti, je bilo zagovornika obdolženega S.S. v povzetih pritožbenih prizadevanjih zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodna taksa za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora po tar. št. 74013 v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.