Legislator Case Law & Legislation
VSM sklep II Kp 41672/2015 ECLI:SI:VSMB:2017:II.KP.41672.2015 AI generated

Appeal dismissed; court upheld investigation order against corporate officers for abuse of position despite single shareholder structure.

Case Number VSM sklep II Kp 41672/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeals filed by the defense lawyers for defendants M.Z. and M.P., rejecting their request to invalidate the first-instance court's decision to initiate a criminal investigation. The defense argued that the investigation lacked sufficient evidence and violated procedural rules under Article 371/I-11 of the Criminal Procedure Act, while the prosecution contended that the investigation was warranted. The court ruled that the first-instance court correctly applied the legal standard for 'reasonable suspicion' and that the requirement for a single shareholder to be both perpetrator and victim does not preclude the commission of the charged offenses, thereby upholding the investigation order.

Legislator headnote

AI generated

Article 240 KZ-1; Article 244 KZ; Article 371/I-11 ZKP; Article 167/2 ZKP; Article 402/III ZKP: The existence of a single shareholder in a company does not preclude the commission of the crime of abuse of position or trust, and the initiation of a criminal investigation is justified by reasonable suspicion without requiring exhaustive evidence collection at the pre-trial stage.

Keywords

AI generated
reasonable suspicion standard corporate crime liability single shareholder structure abuse of position criminal investigation initiation procedural violation claim perpetrator and victim identity

Cited Legislation

AI generated
Article 240 KZ-1
Article 244 KZ
Article 371/I-11 ZKP
Article 167/2 ZKP
Article 402/III ZKP
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)

Cited Case Law

AI generated
Vrhovno sodišče Republike Slovenije
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi zagovornikov osumljenih M.Z. in M.P. se zavrneta kot neutemeljeni.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da nesoglasje preiskovalne sodnice temelji na zmotnem stališču, da ni mogoče storiti kaznivega dejanja iz člena 244 KZ in zato tudi ne po členu 240 KZ-1 zato, ker ne more biti storilec in oškodovanec v isti osebi, če ima gospodarska družba le enega družbenika. Takšno stališče je namreč zmotno, saj ga ovrže novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki ima podlago tudi v Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z napadenim sklepom je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje o nesoglasju med preiskovalno sodnico in okrožnim državnim tožilcem glede zahteve za preiskavo zoper osumljena M.Z. in M.P. zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po drugem v zvezi s prvim odstavkom 240. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja napeljevanja k storitvi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena KZ v zvezi s prvim odstavkom 26. člena KZ odločil, da se preiskava zoper osumljena M.Z. in M.P. opravi.

2. Zoper tak sklep sta se pritožila:

- zagovornik osumljenega M.Z. smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeni sklep razveljavi in vrne v novo odločanje; in

- zagovornik osumljenega M.P. iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeni sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da se preiskava ne dopusti in zahteva za preiskavo zavrže oziroma razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pregled pred pritožbenim sodiščem je pokazal naslednje:

4. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, ki pravilno ugotavlja, da nesoglasje preiskovalne sodnice temelji na zmotnem stališču, da ni mogoče storiti kaznivega dejanja iz člena 244 KZ in zato tudi ne po členu 240 KZ-1 zato, ker ne more biti storilec in oškodovanec v isti osebi, če ima gospodarska družba le enega družbenika. Takšno stališče je namreč zmotno, saj ga ovrže novejša sodna praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki ima podlago tudi v Zakonu o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), kar pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v razlogih napadenega sklepa.

5. Oba pritožnika sodišču prve stopnje očitata, da napadeni sklep nima ustreznih razlogov o utemeljenem sumu, razen tega pa tudi ni dovolj dokazov, ki bi ga potrjevali. S takšnimi navedbami pa zagovornika uveljavljata bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Po oceni pritožbenega sodišča pa uveljavljana kršitev ni podana. Eden od pogojev za začetek preiskave je obstoj utemeljenega suma, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Gre pa za pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril, prav tako ne predpisuje dokaznih standardov, temelji pa na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. V fazi odločanja ali naj se zoper določeno osebo začne preiskava, je seveda treba izhajati iz njenega namena, predpisanega v drugem odstavku 167. člena ZKP, in sicer da se med njeno izvedbo zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali postopek ustavi. Zaradi navedenega tako za presojo obstoja utemeljenega suma ni potrebno, da so v predkazenskem postopku zbrani vsi dokazi, pač pa ugotovljena tista dejstva in zbrani tisti dokazi, ki utemeljujejo sklepanje, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Res je, da sodišče prve stopnje v napadenem sklepu ni navedlo vseh posameznih dokazov, vendar je s tem, ko se je sklicevalo na zahtevo za preiskavo in v njej navedene dokaze, presojalo obstoj utemeljenega suma, da sta osumljena M.Z. in M.P. storila očitani jima kaznivi dejanji na način, kot je to opisano v zahtevi za preiskavo. Glede na navedeno se v pritožbah uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz člena 371/I-11 ZKP pokaže kot neutemeljena.

6. Sodišče prve stopnje pri odločanju v obravnavani zadevi ne more presojati verodostojnosti posameznih dokazov, ker je takšna ocena vselej pridržana glavni obravnavi, če v nadaljnjem postopku do njene izvedbe pride. Navedbe zagovornika osumljenega M.P. v pritožbi, da osumljenemu kaznivo dejanje ni dokazano, in da gre za krivo ovadbo, bo pokazala preiskava, ki je namenjena temu, da se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica ali kazenski postopek ustavi. Sicer pa glede na obširno pritožbo zagovornika osumljenega P. in pritožbo zagovornika osumljenega Z. pritožbeno sodišče navaja, da sama uvedba preiskave še ne pomeni, da bo zoper osumljena tudi vložen kakršenkoli obtožni akt, temveč temu, da se navedbe, ki jih pritožnika navajata tudi v pritožbah, prav v fazi preiskave preizkusijo, ugotovijo pa tudi drugi podatki, ki bodo dali zadostno podlago državnemu tožilcu o tem, ali obtožni akt zoper osumljena vloži ali ne. Zato niti ostale pritožbene navedbe, ki skušajo prikazati razloge napadenega sklepa kot nejasne oziroma zmotne, ne morejo biti uspešne, saj ima napadeni sklep ustrezne razloge o odločilnih dejstvih, tudi o utemeljenem sumu. Zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj pritožnika z oceno do sedaj zbranih dokazov ne moreta omajati pravilnosti napadenega sklepa, saj se sodišče prve stopnje pri odločanju v obravnavani zadevi ne more spuščati v presojo dokazov, kot že navedeno.

7. Glede na navedeno, in ker pritožnika niti v preostalem v pritožbah ne navajata nič takšnega, kar bi lahko omajalo pravilnost in zakonitost napadenega sklepa, je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornikov osumljenih zavrnilo kot neutemeljeni (člen 402/III ZKP).