Inadmissible appeal against inheritance decree; inheritance rights must be pursued in civil court, not inheritance proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe court partially allowed the appeal by revoking the lower court's decision to invalidate the clause of legal force, while dismissing the separate appeal against the inheritance decree itself. The appellant argued that the lower court erred in invalidating the legal force clause because the appellant did not participate in the inheritance proceedings. The court ruled that Article 224 of the Inheritance Act directs parties to pursue rights in civil court after a final inheritance decree, making a second attempt in inheritance proceedings redundant and legally impermissible.
Legislator headnote
AI generatedArticle 224 of the Inheritance Act; Article 141 of the Inheritance Act: After a final inheritance decree, parties must pursue their rights in civil court; attempting to challenge the decree within the inheritance proceedings is inadmissible as it would grant two legal remedies for one issue.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi J. H. se ugodi, sklep Okrajnega sodišča v Mariboru I D 419/2004 z dne 19. 12. 2016 se razveljavi in predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti z dne 29. 10. 2015 zavrže.
II. Pritožba I. H. zoper sklep o dedovanju I D 419/2004 z dne 13. 4. 2005 se zavrže.
III. I. H. nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Posebna ureditev v ZD pa stranke napotuje, da svoje pravice uveljavljajo v pravdi (224. člen ZD) in ne v zapuščinskem postopku. V nasprotnem primeru bi imela stranka, glede na 224. člen ZD, ki bi dosegla razveljavitev klavzule pravnomočnosti in posledično obravnavanje pritožbe zoper sklep o dedovanju, na razpolago dva pravna inštituta, in sicer uveljavljanje svojih pravic v pravdi in obenem v zapuščinskem postopku. Namen 224. člena ZD pa je, da se po končanem zapuščinskem postopku, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, pravice strank uveljavljajo v pravdi. Kot je sodišče že pojasnilo, pravnomočnost veže le stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. Zoper pravnomočen sklep pa pritožnik nima pravice do pritožbe, niti pravnega interesa, saj lahko svoj zahtevek zoper pravnomočen sklep o dedovanju uveljavlja v pravdi (141. člen ZD).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 19. 12. 2016 potrdilo o pravnomočnosti z dne 5. 5. 2005, sklepa o dedovanju I D 419/2004 z dne 13. 4. 2005, razveljavilo. S sklepom o dedovanju z dne 13. 4. 2005 je za dediča razglasilo J. H..
2. Zoper sklep o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti se pritožuje dedič J. H. in v pritožbi navaja, da se z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o dedovanju z dne 13. 4. 2005 ne strinja, saj mu predlog ni bil dan v izjasnitev, sicer pa je sklep o dedovanju že bil zemljiškoknjižno izveden, nenazadnje pa pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod št. II P 575/2016 poteka sodni postopek zaradi ugotovitve dedne pravice in izstavitve ZK listine med dedičema I. H. in J. H.. Odločitev v predmetnem pravdnem postopku pa je odvisna tudi od dejstva pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi.
- Dedič I. H. se pritožuje zoper sklep o dedovanju in v pritožbi navaja, da ni bil pravilno vabljen na zapuščinsko obravnavo po pokojni mami in tudi ni bil obveščen o samem sklepu o dedovanju, prav tako pa nikoli ni podal izjave, da se dedovanju odpoveduje. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
3. Pritožba J. H. je utemeljena. Pritožba I. H. zoper sklep o dedovanju je nedovoljena.
4. Sodišče prve stopnje je izpodbijana sklepa preizkusilo v skladu s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) s smiselno uporabo 350. člena ZPP v okviru pritožbenih razlogov in uradnem preizkusu, ki je bil opravljen s prilagojeno uporabo tega določila naravi postopka.
- K sklepu o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti z dne 19. 12. 2016:
5. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje dne 13. 4. 2005 izdalo sklep o dedovanju v katerem I. H. ni sodeloval, zato mu sklep ni bil vročen. Sodišče prve stopnje je iz tega razloga, s sedaj izpodbijanim sklepom, klavzulo pravnomočnosti razveljavilo. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je zmotna.
6. V skladu s 220. členom ZD sklep veže le stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. ZD v 224. členu določa, da kadar se zapuščinska obravnava konča s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali sklepom o volilu, podani pa so pogoji za obnovo postopka po določbah pravdnega postopka, se zapuščinski postopek ne obnovi, temveč lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi.
7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da I. H., ki v zapuščinskem postopku ni sodeloval, poskuša uveljavljati svoje dedne pravice v zapuščinskem postopku, ki je že pravnomočno končan, zato je podal predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti. S tem uveljavlja razlog za obnovo postopka po 2. točki 394. člena ZPP, ki se nanaša na kršitve, ki so nastale v postopku pred izdajo odločbe v prejšnjem postopku in katerih odprava se omogoči z njeno razveljavitvijo(1). Posebna ureditev v ZD pa stranke napotuje, da svoje pravice uveljavljajo v pravdi (224. člen ZD) in ne v zapuščinskem postopku. V nasprotnem primeru bi imela stranka, glede na 224. člen ZD, ki bi dosegla razveljavitev klavzule pravnomočnosti in posledično obravnavanje pritožbe zoper sklep o dedovanju, na razpolago dva pravna inštituta, in sicer uveljavljanje svojih pravic v pravdi in obenem v zapuščinskem postopku. Namen 224. člena ZD pa je, da se po končanem zapuščinskem postopku, ki je končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju, pravice strank uveljavljajo v pravdi. I. H. lahko tako svojo dedno pravico uveljavlja le v pravdi in ne v končanem zapuščinskem postopku.
- K pritožbi I. H. zoper sklep o dedovanju z dne 13. 4. 2005:
8. Glede na obrazloženo v prejšnjem odstavku sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sklep o dedovanju pravnomočen. Potrdilo o pravnomočnosti vzpostavlja domnevo o pravnomočnosti in posledično neizpodbojnosti odločbe, kar stranki preprečuje vložitev pritožbe zoper takšno odločbo. Kot je sodišče že pojasnilo, pravnomočnost veže le stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. Zoper pravnomočen sklep pa pritožnik nima pravice do pritožbe, niti pravnega interesa, saj lahko svoj zahtevek zoper pravnomočen sklep o dedovanju uveljavlja v pravdi (141. člen ZD).
9. Na podlagi obrazloženega je sodišče druge stopnje sklep o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti razveljavilo in predlog zavrglo, pritožbo I. H. pa kot nedovoljeno zavrglo (1. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
10. J. H. stroškov postopka ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla. I. H. nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi in tretji odstavek 174. člena ZD.
---.---
Op. št. (1) : L. Ude: Pravdni postopek s komentarjem, III. knjiga, str. 590.