Court dismissed appeal rejecting claim for return of gate based on property retention clause acceptance.

I. Pritožba se zavrne in se v točkah I in III izreka (ugodilnem in stroškovnem delu) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Druga tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe nerazdelno plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 235,60 EUR, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

[JEDRO]

Tožnika namreč predhodnih ponudb, ki so vsebovale splošne pogoje, nista sprejela, zato pogodba na podlagi predhodnih ponudb ni bila sklenjena, posledično pa tudi pridržek lastninske pravice ni bil dogovorjen. toženka posebnega ustnega dogovora o pridržku lastninske pravice v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala, temveč se je sklicevala zgolj na določilo o pridržku lastninske pravice, ki je vsebovano v (pisnih) splošnih pogojih.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo drugi toženi stranki (v nadaljevanju toženka) naložilo, da tožeči stranki (v nadaljevanju tožnika) nerazdelno izroči dvoje enokrilnih vrat in avtomatiko za enokrilna vrata (vse podrobneje opredeljeno v izreku izpodbijanega sklepa), vse dobavljene po ponudbi toženke številka 44592 z dne 2. 6. 2015 (točka I izreka). V presežku, to je glede izročitve prej navedenih premičnin glede prve tožene stranke (v nadaljevanju toženec) in plačila 2.709,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 7. 2015 glede obeh tožencev, je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka). Tožnikoma je naložilo, da tožencu nerazdelno plačata 740,88 EUR pravdnih stroškov, toženki pa je naložilo, da tožnikoma nerazdelno plača 582,70 EUR pravdnih stroškov, vse v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka III izreka).

2. Zoper ugodilni in stroškovni del sodbe (točki I in III izreka) se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava pritožuje toženka. Navaja, da je bilo med strankami dogovorjeno, da bo P.K. pri toženki naročil in plačal ograjo po že usklajeni ponudbi. Toženka pa ni soglašala, da bi tožnika kupnino izročila podjetju I.N. d.o.o. Toženec je izpovedal, da se je na P.K. zgolj obračal, ker je ta sodeloval v pogajanjih. Sodba tako nima opore v izvedenih dokazih in nima razlogov o teh odločilnih dejstvih. V postopku se je ugotovilo, da je toženka tožnikoma posredovala dva izvoda ponudbe št. 44592, pri čemer je eden od izvodov vseboval ponudbene (splošne) pogoje, ki so sestavni del vseh toženkinih ponudb in s katerimi sta bila tožnika predhodno seznanjena ter sta z njimi soglašala, stranke pa so v pogajanjih usklajevale le še višino ograje in ceno. Vprašanje vseh ostalih pogojev sklenitve pogodbe je bilo tako že predhodno ustno dogovorjeno. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zoper toženko zavrne, podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse z ustrezno stroškovno posledico.

3. Tožnika se v odgovoru na pritožbo zavzemata za potrditev izpodbijane sodbe. Navajata, da sta bila v pogodbenem razmerju s Petrom Kovačičem in da sta v celoti plačala kupnino za ograjo, s splošnimi pogoji toženke pa nista bila seznanjena in z njimi nista soglašala. Opozarjata, da toženka v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala, da so bili splošni pogoji ustno dogovorjeni.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb. Sodba ima vse razloge o odločilnih dejstvih, ki niso nejasni ali sami med seboj v nasprotju, zato uveljavljana bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. V okviru zatrjevanj strank in zanje ponujenih dokazov je bilo pravno relevantno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljeno, na njegovi podlagi pa tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnika lastninsko pravico na premičninah, ki so predmet tožbenega zahtevka, pridobila s pravnim poslom (prodajno pogodbo), sklenjenim s toženko, in sicer s trenutkom, ko so jima bile premičnine izročene v posest (prvi odstavek 60. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Tožbenemu zahtevku za izročitev premičnin je ugodilo, saj je ugotovilo, da se premičnine, ki so v lasti tožnikov, nahajajo pri toženki(1).

7. Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je lastninska pravica na premičninah na tožnika prešla že ob izročitvi, saj ni bil dogovorjen pridržek lastninske pravice. Sodišče prve stopnje je svoje ugotovitve glede pridržka lastninske pravice obširno, natančno in prepričljivo pojasnilo (točke 8.-10. obrazložitve izpodbijane sodbe), zato jim sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje.

8. Toženka je v postopku na prvi stopnji zatrjevala, da je bil pridržek lastninske pravice del splošnih pogojev, s katerimi sta bila tožnika seznanjena in sta z njimi soglašala. V skladu z drugim odstavkom 22. člena Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) pogodbeni pogoji zavezujejo potrošnika le, če je bil pred sklenitvijo pogodbe seznanjen z njihovim celotnim besedilom. Šteje se, da je bil potrošnik seznanjen s celotnim besedilom pogodbenih pogojev, če ga je nanje podjetje izrecno opozorilo in če so mu bili dostopni brez težav (tretji dostavek 22. člena ZVPot). Tožnika sta prodajno pogodbo za ograjo s toženko sklenila tako, da sta sprejela ponudbo št. 44592, ki so jo stranke podpisale (B11) in v kateri pisno pridržek lastninske pravice ni bil dogovorjen, saj ji niso bili priloženi splošni pogoji, prav tako se ponudba št. 44592 na splošne pogoje ne sklicuje. Toženec je sicer izpovedal, da sta bila tožnikoma posredovana dva izvoda obravnavane ponudbe (drugi s splošnimi pogoji, ki vsebujejo pridržek lastninske pravice - B7), vendar pa sodišče prve stopnje zaradi pomanjkljive trditvene podlage ni moglo opreti svoje odločitve na njegovo izpovedbo v tem delu. Tudi sicer pa tožnika drugega izvoda ponudbe 44592, ki vsebuje splošne pogoje (B7), nista podpisala, zato iz predloženih dokazov ne izhaja, da bi s splošnimi pogoji in z dogovorom pridržka lastninske pravice soglašala.

9. Četudi je toženka tožnikoma predhodno posredovala več ponudb, ki so vsebovale splošne pogoje in s tem tudi pridržek lastninske pravice, to na odločitev ne more vplivati. Tožnika namreč predhodnih ponudb, ki so vsebovale splošne pogoje, nista sprejela, zato pogodba na podlagi predhodnih ponudb ni bila sklenjena, posledično pa tudi pridržek lastninske pravice ni bil dogovorjen. Zgolj dejstvo, da so splošni pogoji sestavni del drugih ponudb toženke in da sta bila tožnika morebiti z njimi seznanjena, tako še ne pomeni, da sta soglašala, da se tudi pogodba na podlagi ponudbe št. 44592 sklene pod enakimi splošnimi pogoji, kot so jima bili posredovani s prejšnjimi ponudbami.

10. Tudi ni pritrditi pritožbenim navedbam, da ponudba brez splošnih pogojev nima potrebnih sestavin (rok plačila, način plačila ipd.) in da zato do sklenitve pogodbe brez splošnih pogojev ni moglo priti. V ponudbi je bil natančno določen predmet prodajne pogodbe in cena, kar za sklenitev prodajne pogodbe zadostuje (435. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Tožnika sta ponudbo št. 44592 sprejela, s čimer je bila pogodba sklenjena z vsebino, kot izhaja iz pisne ponudbe. Pridržek lastninske pravice bi bil sicer lahko izrecno dogovorjen tudi ustno, saj za ta dogovor ni predpisana posebna oblika, vendar pa toženka posebnega ustnega dogovora o pridržku lastninske pravice v postopku na prvi stopnji ni zatrjevala, temveč se je sklicevala zgolj na določilo o pridržku lastninske pravice, ki je vsebovano v (pisnih) splošnih pogojih. Njenih pritožbenih navedb, da je bil pridržek lastninske pravice dogovorjen ustno, zato ni mogoče upoštevati, saj so prepozne (337. člen ZPP).

11. Toženka mora ograjo vrniti tožnikoma, saj ni (več) njena lastnica (92. člen SPZ). Za odločitev v tej zadevi ni bistveno, ali sta tožnika v celoti plačala kupnino, saj celotno plačilo kupnine (razen v primeru dogovorjenega lastninskega pridržka) ni pogoj za prehod lastninske pravice. Če tožnika nista (v celoti) plačala kupnino, ima toženka izpolnitveni zahtevek oziroma lahko po določenimi pogoji uveljavlja druge sankcije za neizpolnitev, kar pa ni predmet te zadeve.

12. Glede na povedano je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in v točkah I in III izreka (ugodilnem in stroškovnem delu) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožnika sta upravičena do povračila stroškov za odgovor na pritožbo, v katerem sta se opredelila do pritožbenih navedb in ugotovitev sodišča prve stopnje (165. člen ZPP v zvezi s 154 in 155. členom ZPP). Stroški odgovora na pritožbo znašajo: 375 točk za odgovor po tar. št. 21 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), 37,5 točk za zastopanje dveh strank po tretjem odstavku 7. člena OT, 8,25 točk za materialne stroške po 11. členu OT, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR in skupaj z 22 % DDV znaša 235,60 EUR.

---.---

Op. št. (1) : Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari. Lastnik mora dokazati, da ima na stvari, katere vrnitev zahteva, lastninsko pravico in da je stvar v dejanski oblasti toženca (prvi in drugi odstavek 92. člena SPZ).