Appeal dismissed; applicant failed age requirement for partial pension despite meeting contribution duration criteria.
Legislator summary
AI generatedThe Higher Labour and Social Court dismissed the appeal against the first-instance judgment rejecting the applicant's claim for a proportional part of the old-age pension. The applicant argued that the first-instance court incorrectly applied the law and failed to consider facts regarding their pension contribution periods in Bosnia and Herzegovina and Slovenia. The court ruled that while the applicant met the contribution duration requirement, they had not yet reached the mandatory age of 64 and 6 months required by the transitional provisions of the Social Insurance Act at the time of the claim.
Legislator headnote
AI generatedZPIZ-2, 27. člen; BBHSZ, 20. člen: An applicant must cumulatively satisfy both the statutory age requirement and the minimum contribution duration to qualify for a proportional part of the old-age pension; failure to meet the age threshold at the time of the claim renders the entitlement ungranted, even if conditions are later fulfilled.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožnik v obravnavanem obdobju ni dopolnil starosti, določene v 3. odstavku 27. člena ZPIZ-2, zato ni izpolnil pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Odločanje o sporni pokojninski dajatvi, na podlagi naknadno izpolnjenih pogojev, je lahko predmet novega predsodnega upravnega postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 14. 5. 2015 in št. ... z dne 27. 1. 2015 ter priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
S sodbo se ne strinja, ker le potrjuje izpodbijani odločbi o zavrnitvi pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Izpodbijani odločbi sta izdani ob zmotni uporabi materialnega prava in zmotni ter nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja. V obrazložitvi izpodbijane odločbe se toženec sklicuje na ZPIZ-1, ki je veljal do 31. 12. 2012. Navaja, da je v Bosni in Hercegovini na podlagi bosanske dobe že pridobil pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine, zato sta izpodbijani odločbi nepravilni in nezakoniti. Kršena sta tudi 6. in 14. člen EKČP.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.
5. V tej zadevi gre za presojo pravilnosti in zakonitosti zavrnilnih upravnih aktov o pravici do sorazmernega dela starostne pokojnine. Sporno je, ali tožnik s pokojninsko dobo, dopolnjeno v Republiki Sloveniji in na Hrvaškem, izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
6. Pravna podlaga za razsojo zadeve je podana v Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (BBHSZ; Ur. l. RS, št. 37/2008 - MP) in Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami), ki je že veljal v času vložitve zahteve 11. 12. 2013.(1)
7. BBHSZ posebej ureja priznavanje pokojnin na podlagi seštevanja dob. Po 1. odstavku 20. člena BBHSZ se, če je zavarovanec dopolnil zavarovalni dobi po zakonodaji obeh pogodbenic, pri uveljavitvi, ohranitvi ali ponovni pridobitvi pravice do dajatev, seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V kolikšni meri in kako se upošteva zavarovalna doba, določa zakonodaja pogodbenice, v kateri je zavarovanec dopolnil to zavarovalno dobo. Če z uporabo 1. odstavka 20. člena BBHSZ niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dajatve, pristojni nosilec upošteva za državljane pogodbenic tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno v tretjih državah, s katerimi sta obe pogodbenici sklenili sporazume o socialnem zavarovanju oziroma socialni varnosti, v katerih je predvideno seštevanje zavarovalnih dob. Če je s tretjo državo sklenila sporazum samo ena pogodbenica, nosilec te države pogodbenice upošteva za državljane pogodbenic tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno v tretji državi (2. odstavek 22. člena BBHZS). V konkretnem primeru, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, torej tudi dobo, dopolnjeno na Hrvaškem.
Če zavarovanec izpolnjuje pogoje za dajatev le ob upoštevanju 20. člena BBHSZ, torej s seštevanjem dob, se pravica do dajatve ugotavlja tako, da nosilec vsake pogodbenice po zakonodaji, ki velja zanj, po 22. členu BBHSZ ugotovi, ali s seštevanjem zavarovalnih dob, po tej zakonodaji izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do dajatve in jo nato odmeri sorazmerno. Gre za sorazmerni del pokojnine. Pravica do pokojnine se prizna na podlagi pogojev, določenih v zakonodaji države pogodbenice. Za izpolnitev teh pogojev se upošteva sešteta doba, pokojnina pa se odmeri le na podlagi dobe, dopolnjene pri nosilcu zavarovanja, ki je pravico priznal.
8. Pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine so določeni v 27. členu ZPIZ-2. Po 1. odstavku 27. člena ZPIZ-2 pridobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. V prehodnem obdobju od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2019 pridobi zavarovanec pravico do starostne pokojnine ob dopolnjenih 20 letih pokojninske dobe pod pogojem starosti, določenim v 3. odstavku 27. člena ZPIZ-2. V letu 2013 tako pridobi to pravico zavarovanec, ki je dopolnil 20 let pokojninske dobe in starost 63 let ter 6 mesecev. Kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje, sta pogoj starosti in pokojninske dobe določena kumulativno. Pomeni, da morata biti za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnjena hkrati.
9. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik s skupno slovensko hrvaško dobo izpolnjuje pogoj pokojninske dobe iz 3. odstavka 27. člena ZPIZ-2. Dopolnil je namreč 19 let, 4 mesece in 1 dan slovenske pokojninske dobe ter 1 leto, 4 mesece in 3 dni hrvaške pokojninske dobe. Skupaj torej 20 let, 8 mesecev in 4 dni pokojninske dobe, ki se na podlagi 20. člena BBHSZ upošteva za priznanje pravice do starostne pokojnine, oziroma njenega sorazmernega dela. Kot izhaja iz podatkov bosansko hercegovskega nosilca zavarovanja na obrazcu BIH/SI25 z dne 17. 6. 2014 v Bosni in Hercegovini pokojninske dobe ni dopolnil. Vendar pa je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da v letu 2013, ko je bila vložena zahteva, oziroma do dokončnosti izpodbijane odločbe, ni izpolnil pogoja starosti iz 3. odstavka 27. člena ZPIZ-2. V letu 2013 je namreč tožnik dopolnil šele 62 let starosti, oziroma je bil ob vložitvi zahteve star 62 let in 11 mesecev.
10. Ker torej tožnik v obravnavanem obdobju še ni dopolnil starosti, določene v 3. odstavku 27. člena ZPIZ-2, ni izpolnil pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine. Zato sta izpodbijani zavrnilni odločbi pravilni in zakoniti ter tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine utemeljeno zavrnjen. Zatrjevani kršitvi 6. in 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah nista podani.
Sicer pa že sodišče prve stopnje pravilno pojasnjuje, da je tožnik v letu 2015 dopolnil starost, določeno v 3. odstavku 27. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne pokojnine, to je 64 let in 6 mesecev, in skupaj s pokojninsko dobo 20 let, 8 mescev in 4 dni tudi izpolnil pogoje za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine. Vendar je odločanje o sporni pokojninski dajatvi na podlagi naknadno izpolnjenih pogojev lahko le predmet novega predsodnega upravnega postopka.
11. Glede na predhodno navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
(1) ZPIZ-2 je začel veljati 1. 1. 2013.