Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba II Cpg 80/2017 ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CPG.80.2017 AI generated

Appeal dismissed; defendant failed to prove non-service of documents or substantive defect in execution order.

Case Number VSL sodba II Cpg 80/2017
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the defendant's appeal against the first-instance judgment confirming an execution order for a debt of approximately 233 EUR. The defendant argued that the preparatory motion and response summons were not properly served, yet the court rejected this claim because the defendant failed to specify the content of the allegedly received letter or provide evidence of non-service. Furthermore, the court held that the defendant's claim of a substantive defect in the sold scale was unsupported by the required details of when and how the defect occurred, rendering the request for a hearing unjustified.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 338. odst. 1; 458. odst. 1, 5; ZPP 464. v zvezi z 468. členom Obligacijskega zakonika: In an appeal against an execution order, a party must substantiate procedural defects with specific details regarding the content of documents and the nature of substantive errors; vague assertions without evidence of non-service or specific defect details do not justify overturning the first-instance decision.

Keywords

AI generated
execution order appeal substantive defect claim non-service of documents small value proceedings burden of proof execution

Cited Legislation

AI generated
338. odstavek 1 Zakona o pravdnem postopku
458. odstavek 1 Zakona o pravdnem postopku
458. odstavek 5 Zakona o pravdnem postopku
464. člen v zvezi s 468. členom Obligacijskega zakonika
Ker tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni podala trditev o tem kdaj in na kakšen način je zatrjevano stvarno napako grajala (464. člen v zvezi s 468. členom Obligacijskega zakonika), kasneje v postopku pa ni vložila več nobene vloge, je bil dokaz z zaslišanjem stranke utemeljeno zavrnjen.
212. člen Zakona o pravdnem postopku
454. odstavek 2 Zakona o pravdnem postopku
353. člen Zakona o pravdnem postopku
154. odstavek 1 Zakona o pravdnem postopku
165. odstavek 1 Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Zgolj z navedbo, da ji pripravljalna vloga in poziv za odgovor nanjo nista bila vročena, brez trditev o tem, kaj naj bi bila vsebina pisma, ki ga je prejela s podpisom navedene vročilnice, ne more uspešno izpodbiti vročitve pisma z vsebino, kot izhaja iz vročilnice.

Enako kot velja za tožbo, da mora biti sklepčna, se tudi tožena stranka lahko uspešno upre zahtevku samo s sklepčnim ugovorom. Ker tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni podala trditev o tem kdaj in na kakšen način je zatrjevano stvarno napako grajala (464. člen v zvezi s 468. členom Obligacijskega zakonika), kasneje v postopku pa ni vložila več nobene vloge, je bil dokaz z zaslišanjem stranke utemeljeno zavrnjen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 11950/2015-2 z dne 8. 10. 2015, v 1. in 3. odstavku v veljavi in je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati glavnico v znesku 232,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 1. 2013 dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 130,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 11. 2015 dalje do plačila, vse v roku 8 dni (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da v roku 15 dni tožeči stranki plača njene pravdne stroške v znesku 164,22 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od šestnajstega dne, šteto od vročitve te sodbe, do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarskopravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Postopek v obravnavani zadevi se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, ki je bil na ugovor tožene stranke razveljavljen v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, zadeva pa je bila odstopljena v odločanje o tožbenem zahtevku Okrožnemu sodišču v Krškem. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi priznala, da je od upnika (tožeče stranke) kupila tehtnico za 232,80 EUR, katera je imela garancijo 2 leti. Po približno 4, 5 mesecih naj bi se na tehtnici izrabila akumulatorska baterija v vrednosti okoli 100,00 EUR. Tožeča stranka naj ne bi hotela zamenjati pokvarjene baterije, dokler tožena stranka ne plača kupnine za tehtnico. Večkrat naj bi tožečo stranko pozvala k odpravi napake, česar tožeča stranka ni storila, zato naj bi tožena stranka odstopila od pogodbe in tožeči stranki povedala, da lahko kadarkoli prevzame tehtnico.

7. Tožena stranka je v pritožbi navajala, da prve pripravljalne vloge tožeče stranke ni prejela. Iz vročilnice pripete k listovni številki 20 spisa izhaja, da sta bila 18. 3. 2016 toženi stranki pravilno vročena pripravljalna vloga tožeče stranke in poziv toženi stranki z dne 2. 3. 2016 (gOdg1V-smv-vl(d1)) naj odgovori na to pripravljalno vlogo (list. št. 24). Zgolj z navedbo, da ji pripravljalna vloga in poziv za odgovor nanjo nista bila vročena, brez trditev o tem, kaj naj bi bila vsebina pisma, ki ga je prejela s podpisom navedene vročilnice, ne more uspešno izpodbiti vročitve pisma z vsebino, kot izhaja iz vročilnice.

8. Ker tožena stranka na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke ni odgovorila, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je priznala vse navedbe tožeče stranke v tej vlogi (drugi odstavek 214. člena ZPP). Vendar ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo oziroma ni upoštevalo trditev tožene stranke iz njenega ugovora zoper sklep o izvršbi. V njem tožena stranka ni zanikala, da je tehtnico kupila in prejela, temveč je trdila, da se je izrabila akumulatorska baterija, zaradi česar je tožečo stranko pozvala k odpravi napake in ker jo slednja ni odpravila, da je odstopila od pogodbe. Iz izpodbijane sodbe nedvomno izhaja, da je sodišče preizkusilo utemeljenost ugovora o stvarni napaki prodane tehtnice kot tistem relevantnem dejstvu, ki bi lahko vplival na odločitev in zaključilo, da le-ta ni utemeljen.

9. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajala, da je imela prodana tehtnica stvarno napako. Enako kot velja za tožbo, da mora biti sklepčna, se tudi tožena stranka lahko uspešno upre zahtevku samo s sklepčnim ugovorom. Ker tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni podala trditev o tem kdaj in na kakšen način je zatrjevano stvarno napako grajala (464. člen v zvezi s 468. členom Obligacijskega zakonika), kasneje v postopku pa ni vložila več nobene vloge, je bil dokaz z zaslišanjem stranke utemeljeno zavrnjen. Poleg tega je tožeča stranka v svoji prvi pripravljalni vlogi prejem obvestila o stvarni napaki zanikala, s čimer je bilo trditveno in dokazno breme o obstoju stvarne napake in o tem kdaj ter na kakšen način jo je grajala, nedvomno na toženi stranki, ki pa ga kot že rečeno ni zmogla (212. člen ZPP). O spornem dejanskem stanju je zato sodišče prve stopnje lahko odločilo na podlagi predloženih pisnih dokazov in nasprotne pritožbene navedbe niso utemeljene. Nadalje tudi ne drži, da bi moralo sodišče prve stopnje opraviti narok za glavno obravnavo in zaslišati stranke. Tožena stranka je sicer v ugovoru zoper sklep o izvršbi predlagala lastno zaslišanje, izvedbo naroka pa izrecno ni predlagala, kot tudi ne tožeča stranka, zato sodišče naroka ni bilo dolžno opraviti (drugi odstavek 454. člena ZPP).

10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in pritožbeno sodišče ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, tožeča stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, zato ti stroški niso bili potrebni za postopek (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).