Appeal dismissed; bankruptcy court correctly rejected debtor's request to shorten repayment period due to lack of exceptional circumstances.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Dejstvo, da dolžnici ostaja minimalna plača, s katero težko shaja, ker živi v najemniškem stanovanju in ima visoke stroške, ne more spremeniti odločitve sodišča. Višje sodišče razume težak položaj, v katerem se je dolžnica znašla zaradi nakopičenih obveznosti, ko ima za vsakodnevno preživljanje na voljo le del svoje plače, vendar je tak položaj v postopku osebnega stečaja pričakovan, kar končno izhaja iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki določa, da se pri omejitvi zasega stalnih denarnih prejemkom upoštevajo omejitve iz 102. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžničin ugovor proti odpustu obveznosti zaradi skrajšanja preizkusnega obdobja.

2. Dolžnica se je zoper sklep pritožila zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

3. Upravitelj je v odgovoru na pritožbo ponovil, da se do izteka preizkusnega obdobja stečajna masa ne bo znatno povečala, založen predujem pa je bil v tej zadevi že vrnjen v proračun, zato se strinja s predlaganim skrajšanjem preizkusnega obdobja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pojasnilo, da je s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti z dne 9. 12. 2014 določilo preizkusno obdobje treh let (ki se izteče 9. 12. 2017). Postavilo se je na materialnopravno stališče, da niso podane posebne okoliščine, na podlagi katerih bi na podlagi sedaj veljavne določbe osmega odstavka 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) bilo mogoče znižati preizkusno obdobje.

6. Višje sodišče je že zavzelo stališče (glej Cst 592/2016 z dne 13. 9. 2016, Cst 662/2016 z dne 8. 11. 2016), da osmi odstavek 400. člena ZFPPIPP ni namenjen skrajšanju preizkusnega obdobja za čas od dveh let dalje, temveč le za čas od šestih mesecev do dveh let, in to le v primeru, če so izpolnjeni pogoji iz 1. in 2. točke osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Na obdobje, krajše kot dve leti, se lahko preizkusna doba skrajša takrat, ko bi bila na podlagi meril iz četrtega odstavka 400. člena ZFPPIPP določena kot najkrajša (dve leti). Vendar je hkrati navedlo, da je na podlagi ugovora proti odpustu obveznosti zaradi skrajšanja preizkusnega obdobja dopustno skrajšati tudi preizkusno obdobje, ki je bilo prej določeno v trajanju več kot dve leti, če so podane izjemne okoliščine. Izjemne okoliščine so določene v osmem odstavku 400. člena (stečajni dolžnik nima prejemkov ali so neznatni in ni izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen prejemati pomembno višje prejemke ali pridobiti premoženje večje vrednosti).

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da takih izjemnih okoliščin ni. Dolžnica je bila ob začetku postopka odpusta obveznosti stara 29 let, ni imela preživninskih obveznosti, ni bila zaposlena, zdravstvenih težav ni bilo in je sposobna za delo. To pa pomeni, da si je dolžna v okviru stečajnega postopka prizadevati k vsaj delnemu poplačilu obveznosti (primerjaj prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP, ki kot namen postopka odpusta obveznosti določa tudi prizadevanje dolžnika, da z dohodki, ustvarjenimi v času trajanja postopka, vsaj delno poplača obveznosti). Dolžnica je sedaj zaposlena. Sodišče ugotavlja, da se je iz tega naslova natekla stečajna masa (2.659,42 EUR), ki ni zanemarljiva. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrnilo dolžničin ugovor zaradi skrajšanja preizkusnega obdobja. Dejstvo, da dolžnici ostaja minimalna plača, s katero težko shaja, ker živi v najemniškem stanovanju in ima visoke stroške, ne more spremeniti odločitve sodišča. Višje sodišče razume težak položaj, v katerem se je dolžnica znašla zaradi nakopičenih obveznosti, ko ima za vsakodnevno preživljanje na voljo le del svoje plače, vendar je tak položaj v postopku osebnega stečaja pričakovan, kar končno izhaja iz tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP, ki določa, da se pri omejitvi zasega stalnih denarnih prejemkom upoštevajo omejitve iz 102. člena ZIZ.

8. Višje sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da niso podane okoliščine, ki utemeljujejo skrajšanje preizkusnega obdobja po osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.