Court rejects debt discharge appeal, ruling gambling addiction does not prove lack of capacity to judge debts.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Dolžnica sicer trdi, da na svoja dejanja ni bila sposobna vplivati oziroma ni bila sposobna presoditi, da ravna napačno in da njena pot ni prava. Vendar pa tega ni uspela dokazati. Predloženo zdravniško potrdilo izkazuje le, da je dolžnica vključena v zdravljenje zaradi posledic iger na srečo od 22. 12. 2015, ne pa tudi, da je bila njena odvisnost takšna, da svojih ravnanj ni bila sposobna obvladovati oziroma da ni mogla razumeti pomena svojih ravnanj (da ni imela sposobnosti razsojanja) in da torej ni bila sposobna presoditi, da svojih dolgov ne bo mogla poravnati ob zapadlosti. Posameznik pa sicer za svoja ravnanja, ki jih je storil v stanju prehodne nerazsodnosti, odgovarja, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje, česar pa v danem primeru ni mogoče zaključiti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Dolžnica je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne ugovore upnikov proti odpustu obveznosti, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo, ker je ugotovilo, da so utemeljeni ugovori upnikov proti odpustu obveznosti, podani iz razloga po 4. točki 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F). Ocenilo je, da je dolžnica prevzemala obveznosti, ki so nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem.

5. Dolžnica neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je pavšalno zaključilo, da se je v kratkem zadolžila. Iz izpovedb zaslišanih upnikov, ki so vložili ugovor proti odpustu obveznosti, namreč izhaja, da si je od njih denar (večinoma) izposodila nekaj mesecev pred tem, ko je vložila predlog za začetek postopka osebnega stečaja. Dolžnica trdi, da je bila ob prevzemanju finančnih obveznosti prepričana, da bo vse svoje dolgove lahko poravnala, kot ji je to uspevalo v preteklosti, ne pojasni pa, niti tega ni storila v postopku pred sodiščem prve stopnje, na kakšen način je nameravala dolgove poravnati, ob dejstvu, da je že plačevala dolgoročni bančni kredit. Trditveno in dokazno breme o tem, da na novo prevzete obveznosti niso bile nesorazmerne z njenim premoženjskim položajem, je bilo namreč na dolžničini strani.

6. Dolžnica nadalje očita sodišču prve stopnje, da pri presoji okoliščin dolžničinih ravnanj ni upoštevalo njenega zdravstvenega stanja, to je njene diagnosticirane odvisnosti od iger na srečo in njenih težkih družinskih razmer. Zato naj bi bil zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da se je dolžnica zadolževala iz špekulativnih namenov.

7. Odvisnost od iger na srečo je ena izmed sodobnih bolezni, ki vodi do izgube nadzora nad življenjem oziroma ravnanjem posameznika. Vendar pa se tudi ta, kot vsaka druga oblika zasvojenosti, lahko pojavlja v blažji ali hujši obliki. Dolžnica sicer trdi, da na svoja dejanja ni bila sposobna vplivati oziroma ni bila sposobna presoditi, da ravna napačno in da njena pot ni prava. Vendar pa tega ni uspela dokazati. Predloženo zdravniško potrdilo izkazuje le, da je dolžnica vključena v zdravljenje zaradi posledic iger na srečo od 22. 12. 2015, ne pa tudi, da je bila njena odvisnost takšna, da svojih ravnanj ni bila sposobna obvladovati oziroma da ni mogla razumeti pomena svojih ravnanj (da ni imela sposobnosti razsojanja) in da torej ni bila sposobna presoditi, da svojih dolgov ne bo mogla poravnati ob zapadlosti. Posameznik pa sicer za svoja ravnanja, ki jih je storil v stanju prehodne nerazsodnosti, odgovarja, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje (prim. drugi odstavek 136. člena Obligacijskega zakonika), česar pa v danem primeru ni mogoče zaključiti.

8. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno ocenilo, da je podan ugovorni razlog za odpust obveznosti po 4. točki 399. člena ZFPPIPP-F.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Dolžnica bo nov predlog za odpust obveznosti lahko podala, ko bodo za to izpolnjeni pogoji.