Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 1349/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CPG.1349.2016 AI generated

Appeal dismissed; court held bankruptcy proceedings do not exempt court fees if assets exist and can be liquidated.

Case Number VSL sklep I Cpg 1349/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a request for exemption from court fees. The appellant, a company under simplified bankruptcy proceedings, claimed inability to pay due to blocked accounts, yet possessed significant receivables and cash reserves. The court ruled that the existence of bankruptcy proceedings does not automatically preclude fee payment and that the appellant failed to prove why its liquid assets could not cover the fee.

Legislator headnote

AI generated

11. člen ZST-1; 212. člen ZPP v zvezi s 1. členom ZST-1: The obligation to pay court fees and the insolvency of the liable party are not mutually exclusive; exemption requires proof that the party cannot liquidate assets to pay the fee without endangering their activity.

Keywords

AI generated
court fees exemption simplified bankruptcy proceedings liquidation of assets burden of proof Zakon o sodnih taksah

Cited Legislation

AI generated
11. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1)
212. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. členom ZST-1
338. člen ZPP
339. člen ZPP
350. člen ZPP
365. člen ZPP
221.b člen ZFPPIPP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca se ne izključujeta.

Tožeča stranka konkretnih trditev ni podala oziroma ni pojasnila, zakaj ne more unovčiti kateregakoli premoženja (npr. kratkoročnih poslovnih terjatev v višini 611.889,00 EUR) vsaj do višine sodne takse (1.893,00 EUR) oziroma zakaj le-te ne more plačati iz prilivov, ki jih dobiva na transakcijske račune.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev ali odlog plačila sodne takse.

2. Zoper sklep je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožečo stranko oprosti plačila sodne takse oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov pritožbenega postopka ni priglasila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), lahko sodišče pravno osebo (le) delno oprosti plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju o taksni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati tako likvidnostno, kot tudi finančno in premoženjsko stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Tožeča stranka je predlogu za oprostitev plačila oziroma obročno plačilo sodne takse za redni postopek v višini 1.893,00 EUR (predlog za taksno oprostitev), priložila izjavo o premoženjskem stanju in navedla, da sodne takse ni sposobna plačati, saj nima sredstev na poslovnem računu, njeno plačilo pa bi za tožečo stranko predstavljalo nenadomestljivo škodo. Navajala je, da je imela večkrat blokirane transakcijske račune in da je bil nad njo s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru St 000/2016 z dne 2. 6. 2016 začet postopek poenostavljene prisilne poravnave. Sodišče prve stopnje je predlog za taksno oprostitev zavrnilo.

6. Upoštevaje trditve iz predloga za taksno oprostitev in izjavo o premoženjskem stanju tožeče stranke ter druge dokaze (A33-A35), ki jih je tožeča stranka predložila v postopku odločanja o taksni oprostitvi, je sodišče prve stopnje pravilno predlog za taksno oprostitev zavrnilo. Med drugim je ugotovilo, da tožeča stranka za preteklo leto izkazuje 311.083,00 EUR denarnih sredstev, 209.042,00 EUR prenesenega čistega dobička, 611.889,00 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev, in da kratkoročna sredstva presegajo kratkoročne obveznosti tožeče stranke. Tem ugotovitvam tožeča stranka, niti v postopku na prvi stopnji niti v pritožbi, ni nasprotovala. Tako dejansko stanje pa tudi po oceni pritožbenega sodišča tožeči stranki omogoča, da takoj in v celoti plača naloženo sodno takso v višini 1.893,00 EUR, ne da bi s tem ogrozila svojo dejavnost.

7. Najprej tožeča stranka v pritožbi sodišču prve stopnje očita, da izpodbijana sodba nima razlogov. Gre za pavšalni pritožbeni očitek brez navedbe konkretnih razlogov, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj nanje niti ne more konkretizirano odgovoriti. Tudi sicer po oceni pritožbenega sodišča izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. V njem so navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ki niso nejasni in si tudi niso v nasprotju (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

8. Upoštevaje trditev, da je bil zoper tožečo stranko 2. 6. 2016 začet postopek poenostavljene prisilne poravnave, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se obveznost plačila sodne takse in insolventnost taksnega zavezanca ne izključujeta.(1) V nasprotnem primeru bi zakon navedeno okoliščino sam določil kot razlog za taksno oprostitev, pa tega ni storil (10. člen ZST-1). Tudi sicer zgolj okoliščina začetega postopka poenostavljene prisilne poravnave ne pomeni, da tožeča stranka sodne takse ne more plačati oziroma da je ne more plačati takoj in v celoti, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Tožeča stranka konkretnih trditev o tem sploh ni podala oziroma ni pojasnila, zakaj ne more unovčiti kateregakoli premoženja (npr. kratkoročnih poslovnih terjatev v višini 611.889,00 EUR) vsaj do višine sodne takse (1.893,00 EUR) oziroma zakaj le-te ne more plačati iz prilivov, ki jih dobiva na transakcijske račune. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, pretekle blokade transakcijskega računa za sedanjo možnost plačila sodne takse niso odločilne. Skladno z ustaljeno sodno prakso mora stranka, ki razpolaga s kakršnimkoli premoženjem pojasniti, zakaj tega ne more unovčiti in uporabiti za plačilo sodne takse. Tožeča stranka navedenega trditvenega in dokaznega bremena ni zmogla (212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Posledično njen predlog za oprostitev plačila, odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse ni utemeljen.

9. Ker že iz zgoraj navedenih razlogov predlog za taksno oprostitev ni utemeljen, se vprašanje, ali je taksni zavezanec v predlogu dolžan trditi, v kolikšnem znesku je sodno takso vendarle sposoben plačati, izkaže za neodločilnega. Zato pritožbeno sodišče na očitke tožeče stranke v zvezi s tem ni odgovarjalo.

10. Pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

Op. št. (1): Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila poenostavljena prisilna poravnava potrjena s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru St 000/2016 z dne 4. 10. 2016 in na obveznost plačila sodne takse v tem postopku, ki je nastala 17. 10. 2016 in na katero se nanaša izpodbijani sklep, ne vpliva (četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP).