Appeal partially allowed; director is authorized by appointment date, not registry entry, but lawyer fee award removed.

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 851,88 EUR nadomesti z zneskom 683,88 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Direktor je zakoniti zastopnik gospodarske družbe že z dnem imenovanja na to funkcijo in ne šele z dnem vpisa tega dejstva v sodni register.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 19583/2015 z dne 25. 2. 2015 v 1. odstavku izreka obdržalo v veljavi (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki v roku 8 dni povrne 851,88 EUR pravdnih stroškov, z obrestmi v primeru zamude (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se je iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožila tožena stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in višjemu sodišču predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da izpodbijana sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih in je ustrezno obrazložena, razlogi sodišča prve stopnje so skladni, logični in prepričljivi. S pritožbo uveljavljana kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

7. V predmetni zadevi med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožeča stranka na podlagi posojilnih pogodb z dne 27. 9. 2010 in 20. 10. 2010 toženi stranki posodila znesek za plačilo sodne takse v višini 3.225,00 EUR in da je omenjeni posojilni pogodbi v imenu in za račun tožene stranke podpisal A. A. Sporna pa je bila veljavnost teh pogodb, saj po navedbah tožene stranke A. A. nikoli ni bil pooblaščen za njeno zastopanje.

8. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je edini družbenik s sklepom z dne 1. 4. 2009 A. A. imenoval za direktorja tožene stranke in ta sklep vpisal v knjigo sklepov. Na podlagi te ugotovitve, na katero je višje sodišče vezano, pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je bil A. A. že od takrat dalje veljavno imenovan za direktorja tožene stranke (čeprav to dejstvo ni bilo vpisano v sodni register) in kot takšen upravičen (pooblaščen) skleniti obravnavani posojilni pogodbi. V skladu s pravno teorijo in enotno sodno prakso je namreč direktor zakoniti zastopnik gospodarske družbe že z dnem imenovanja na to funkcijo in ne šele z dnem vpisa tega dejstva v sodni register – ta je zgolj deklaratorne narave.(1) Nasprotna prizadevanja pritožnice so neutemeljena.

9. Nerelevantne so pritožbene navedbe o pomenu (negativnega) publicitetnega učinka vpisov v sodni register, saj v konkretnem primeru tožena stranka ne nastopa v vlogi tretjega.

10. Utemeljeno pa pritožnica opozarja, da sodišče prve stopnje tožeči stranki ne bi smelo priznati nagrade za ugovor zoper sklep o izvršbi po tar. št. 27/6 Odvetniške tarife (Ur. l. št. 2/2015) v višini 300 točk oziroma 168 EUR, saj le-tega tožeča stranka (prej upnica) ni vložila. Višje sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo v II. točki izreka spremenilo tako, da je znesek 851,88 EUR nadomestilo z zneskom 683,88 EUR (358. člen ZPP).

11. V preostalem delu pritožba tožene stranke ni utemeljena, niti niso podane kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je višje sodišče pritožbo v preostalem delu zavrnilo in v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela samo v sorazmerno majhnem delu (4,1%, upoštevaje vrednost po I. in II. točki izreka izpodbijane sodbe), odgovor na pritožbo pa ni v ničemer prispeval k odločitvi višjega sodišča in zato ne predstavlja potrebnega izdatka (155. člen ZPP), je višje sodišče odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. VSL IV Cpg 1286/2010 in IV Cpg 619/2010, VS RS III Ips 30/97, tako tudi dr. N. Plavšak, Zakon o sodnem registru, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana, 2007, str. 39.