Civil court dismissed appeal; commercial court jurisdiction applies when joint owners include companies sharing same legal basis.

I. Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Zahtevki zaradi vrnitve sredstev zaradi neutemeljeno vnovčene bančne garancije zaradi skritih napak na skupnih delih zgradbe, ki so naperjeni zoper posamezne etažne lastnike, temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi. Ker so med etažnimi lastniki kot sosporniki tudi gospodarske družbe, gre za gospodarski spor, za odločanje o katerem je pristojno okrožno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej pravdi in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v reševanje Okrajnemu sodišču v Kranju kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.

2. Zoper sklep vlagata pritožbo tožnica in 54. toženka.

3. Tožnica sklep izpodbija iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, s predlogom, naj ga pritožbeno sodišče razveljavi. Kot bistveno opozarja, da zoper posamezne tožence uveljavlja zahtevke iz naslova neupravičene obogatitve etažnih lastnikov zaradi neutemeljenega vnovčenja bančne garancije, pri čemer se obveznosti tožencev opirajo na isto dejansko in pravno podlago. Ker na strani toženih strank nastopajo poleg fizičnih oseb tudi gospodarske družbe, je za odločanje glede na določila 484. v zvezi s 481. členom ZPP pristojno okrožno sodišče. Sodišče v izpodbijanem sklepu tega ni upoštevalo, saj se je pri presoji svoje pristojnosti omejilo zgolj na vrednost posameznih tožbenih zahtevkov ter dejstvo, da toženci glede zahtevkov ne predstavljajo enotnih sospornikov.

4. Toženka A. v pritožbi kot bistveno navaja, da ni prejela nobenega denarnega zneska iz naslova vnovčenja bančne garancije in ga zato nima komu vračati. Toženci ne morejo biti vsi posamezni lastniki stanovanj, saj če je že v resnici šlo za popravilo na skupnih delih objekta, solastniki predstavljajo skupnost. Tožba zoper posamične stranke zato ni utemeljena.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o svoji nepristojnosti spregledalo, da so med toženimi strankami tudi gospodarske družbe (21., 25., 33., 40., 44., 87., 124. in 126. toženka). Po določilu 484. v zvezi s 481. členom ZPP pravila v postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi, kadar gre za spor med gospodarskimi družbami, če so ob tem kot sosporniki udeležene še druge osebe, ki so glede na sporni predmet v pravni skupnosti ali se opirajo njihove pravice oziroma obveznosti na isto dejansko in pravno podlago, oziroma če gre za solidarne terjatve ali solidarne obveznosti. V obravnavani zadevi se obveznost tožencev opira na isto dejansko in pravno podlago, saj tožeča stranka s tožbo zahteva od tožencev kot etažnih lastnikov vračilo sredstev iz naslova neutemeljeno vnovčene bančne garancije, ki je bila izdana v zavarovanje obveznosti do kupcev iz naslova jamčevanja za skrite napake na gradnji v korist vseh etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe ... in vnovčena zaradi napak na skupnih delih zgradbe, kot so streha, fasada in kleti.

7. Ker so okrožna sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta pristojna za sojenje v gospodarskih sporih (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP), je odločitev sodišča prve stopnje, da je za sojenje pristojno Okrajno sodišče v Kranju, napačna. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi 3. točke 365. člena ZPP. Zaradi vsebinsko napačne odločitve sodišča prve stopnje o nepristojnosti je pritožbeno sodišče v okviru preizkusa po uradni dolžnosti ugodilo tudi pritožbi 54. toženke, pri čemer se ni opredeljevalo do v pritožbi navedenih pritožbenih razlogov. Z njimi namreč pritožnica ni izpodbijala odločitve prvostopnega sodišča, temveč je navajala ugovore v zvezi s samo vsebino spornega razmerja, ki jih bo sodišče presojalo v okviru meritornega odločanja.

8. Ker sodišče o povrnitvi stroškov postopka odloča v odločbi, s katero se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP), je pritožbeno sodišče odločitev o povračilu pritožbenih stroškov pridržalo za končno odločbo.