Administrative court dismisses appeal against approval of land transfer sale between spouses under Slovenian law.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Ugotovljeno je, da ne obstaja noben od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, ki bi preprečeval odobritev pravnega posla kot tudi, da ne gre za zaščiteno kmetijo ali komasacijo in tožnik tem ugotovitvam ne nasprotuje. Ker je med strankama nesporno ugotovljeno, da ti razlogi ne obstajajo, je bila odločitev, da se ne dovoli odobritve spornega pravnega posla obeh upravnih organov pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se odobri prenos lastništva zemljišč v solasti A.A., na podlagi dražbe pri Okrajnem sodišču Žalec dne 24. 4. 2014 na B.B. V obrazložitvi organ prve stopnje navaja, da je B.B. na podlagi 25. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) vložil vlogo za pridobitev odobritve pravnega posla. K vlogi je priložil dopis Okrajnega sodišča v Žalcu z dne 16. 5. 2014, s katerim ga sodišče poziva, da v roku 8 dni poda vlogo za odobritev prenosa kmetijskega zemljišča pri Upravni enoti Žalec. Po prekinjenem postopku do dokončne in pravnomočne odločbe Upravne enote Žalec, številka 330-1423/2014-3, s katero je bil zahtevek C.C., kot predkupne upravičenke zavrnjen, je postala odločba dokončna 12. 12. 2014 in pravnomočna 24. 12. 2014. Predmet dražbe so bile nepremičnine v solasti C.C. in je drugi najugodnejši ponudnik za nakup B.B. Tretji odstavek 19. člena ZKZ določa, da se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča ne odobri in v nadaljevanju upravni organ navaja okoliščine, v katerih se pravni posel ne odobri. Ker pa ne gre za promet z zemljišči zaščitene kmetije, niti za promet zemljišč, ki bi bila urejena s komasacijo, so podani pogoji za odobritev pravnega posla.

2. Tožena stranka v pritožbeni odločbi potrjuje odločitev prvostopenjskega organa, navaja enake dejanske in pravne razloge za odločitev ter odgovarja na pritožbene navedbe.

3. Tožnik v tem sporu smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Postopek ni bil pravilno izveden, saj med njim in ženo, katera je večinska lastnica zemljišča, odobritev pravnega posla ni potrebna, daj gre za zakonca in se mora vrstni red upoštevati. Žena, ki je solastnica, ni ponudnica in dražiteljica, ampak je predkupna upravičenka. S tem je upravna enota naredila nepopravljivo škodo ter škodovala obema lastnikoma posestva, katerega potrebujeta za preživljanje. Za pridobitev vseh zemljišč sta z ženo potrebovala status kmeta in posebne pogoje, kar pa B.B., kateremu je upravna enota odobrila posel, ne izpolnjuje. Upravna enota bi morala ob oddaji vloge poskrbeti, da pred izdajo odločbe o prenosu lastništva preveri vsa dejstva. Žena kot solastnica je zahtevek vložila pravočasno, upravna enota pa je izdala odločbo o prenosu lastništva na škodljivega upnika, kateri želi na ta račun obogateti in škodovati večinski solastnici. Tožnik sodišču predlaga, da odpravi odločbo upravne enote, obenem tudi predlaga razveljavitev odločbe, ki jo je upravna enota izdala njegovi ženi in odločila, da je kot solastnica zamudila rok za oddajo vloge.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in se sklicuje na določbe tretjega odstavka 19. člena in 25. člena ZKZ. Odgovarja na tožbene navedbe.

5. Stranka z interesom v tem sporu, B.B. (drugi odstavek 19. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, v nadaljevanju ZKZ) v odgovoru na tožbo navaja, da se že tri dražbe vlečejo 16 let in prosi za čimprejšnjo možno rešitev zadeve.

6. Tožnik v odgovoru na navedbe stranke z interesom ponovno navaja okoliščine v zvezi z odločbo, ki ni predmet tega spora in se nanašajo na prošnjo za odobritev pravnega posla njegove žene, ki pa je bila zavrnjena.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Okrajno sodišče v Žalcu je izvedlo postopek prodaje nepremičnin, ki so v solasti tožnika, na tretji javni dražbi v skladu z določbami členov 181 do 189 in 212 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Na podlagi določbe sedmega odstavka 189. člena ZIZ, je po končani javni dražbi ugotovilo, da je za sklenitev pogodbe potrebna odobritev pravnega posla in je najprej pozvalo z vročitvijo zapisnika C.C. (ženo tožnika), ki je bila hkrati predkupna upravičenka, da v roku 8 dni vloži pri upravni enoti ustrezno vlogo za odobritev pravnega posla. Prvostopenjski upravni organ je na podlagi drugega odstavka 25. člena ZKZ zavrgel vlogo za odobritev pravnega posla z razlogom, da je bila vložena po preteku 8 dnevnega roka. Odločitev upravnega organa je postala pravnomočna na podlagi sodbe Upravnega sodišča, številka IV U 12/2015 z dne 1. 12. 2015.

9. Vlogo za odobritev pravnega posla je tako kot drugi najboljši ponudnik dne 21. 5. 2014 vložil tožnik. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ odobril prenos lastništva zemljišč v solasti tožnika na podlagi javne dražbe pri Okrajnem sodišču Žalec dne 24. 4. 2014, na B.B., to je stranke z interesom. Odločitev prvostopenjskega upravnega organa je potrdil pritožbeni upravni organ z istimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

10. Prvi odstavek 19. člena ZKZ določa, da pravni posel odobri upravna enota. V drugem odstavku istega člena so taksativno naštete okoliščine, v katerih odobritev pravnega posla ni potrebna, v tretjem odstavku pa je odločeno, v katerih primerih se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ne odobri. Ugotovljeno je, da ne obstaja noben od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ, ki bi preprečeval odobritev pravnega posla kot tudi, da ne gre za zaščiteno kmetijo ali komasacijo in tožnik tem ugotovitvam ne nasprotuje. Ker je med strankama nesporno ugotovljeno, da ti razlogi ne obstajajo, je bila odločitev, da se ne dovoli odobritve spornega pravnega posla obeh upravnih organov pravilna.

11. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, ki se nanaša na to, da ima predkupna upravičenka (žena tožnika) C.C. predkupno pravico in da odobritev pravnega posla sploh ni potrebna med zakoncema, glede na to, da je bilo s prej navedeno sodbo sodišča o tem vprašanju že pravnomočno odločeno in več ni predmet tega postopka.

12. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.