Administrative court dismissed lawyer's claim for extra fees as legal advice was already covered by the tariff.

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Med strankama postopka je nesporno, da je bil tožnik z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči določen v postopku zadeve D 537/2015 samo za pravno svetovanje. Glede na to, da tarifna številka 39 OT, kot samostojno storitev določa posvete, nasvete in mnenja, so bili ti že zajeti v tej tarifni številki in je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikov zahtevek, da se mu prizna še nagrada po tarifni številki 46 v višini 300 točk.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se odvetniku A.A. (tožniku v tem sporu) priznajo potrebno izdatki in nagrada v višini 45,90 EUR, v presežku pa se zahtevek kot neutemeljen zavrne. V obrazložitvi tožena stranka navaja v času odločanja oziroma opravljenega svetovanja v oktobru 2015 veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) ter peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv), ki so podlaga za odločitev. Odvetnik je v napotnici navedel, da sta sam posvet s stranko in seznanitev z zadevo trajala eno uro, samo svetovanje stranke pa tudi dodatno eno uro. Glede na to, je odvetniku za opravljeno svetovanje, ki je v celoti trajalo dve uri, po tarifni številki 39/1 OT priznala 100 točk, v presežku pa je zahtevek (skupaj priglašenih 200 točk) zavrnilo. Odvetnik je po prej navedenem ZOdv upravičeno do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadala po Odvetniški tarifi (torej eno polovico od skupno priglašenih 200 točk pod tarifno številko 39 OT). Sodišče je odvetniku priznalo 100 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR (13. člen OT) znaša 45,90 EUR. Ni pa mu priznala še dodatno priglašenih 300 točk po tarifni številki 46 OT zaradi pregleda dokumentacije, preučitve zadeve v roku dodatnih treh ur, ker so stroški storitve svetovanja, za katero dejanje je bil določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči, že ovrednotene v tarifni številki 39 in so bile tudi odvetniku priznane (torej za posvet s stranko oziroma seznanitev s samo zadevo ter za samo svetovanje stranki, za katero obliko je bila prosilki tudi dodeljena brezplačna pravna pomoč). Tarifna številka 39 OT določa, da če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifne številke, ker gre za samostojno storitve, obračuna odvetnik tako stroške za posvet, nasvet, pregled spisov itd., po tej tarifni številki, kar je v tej zadevi tudi storil oziroma priglasil. Tarifna številka 46 OT pa določa storitve, ki so odvisne od porabljenega časa in niso posebej ovrednotene. Proučitev zadeve in pregled listin pa je ovrednoten po tarifni številki 39 OT. Zato je v tem delu zahtevek odvetnika zavrnila. Sklicuje se še na tretji odstavek 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki ga navaja.

2. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da mu je tožena stranka priznala nagrado za dve uri svetovanja, ni pa mu priznala nagrade za „pregled dokumentacije in proučitev zadeve“ v trajanju treh ur, kar znaša 300 točk po OT, ker naj bi bil ta del opravljene storitve zajet že v priznanih dveh urah. Pojasnjuje, da je dne 29. 9. 2015 opravil z upravičenko do brezplačne pravne pomoči razgovor, ki je trajal okoli 45 minut in to predstavlja eno uro po tar. št. 39 OT. V razgovoru se je tožnik seznanil s konkretnim življenjskim primerom upravičenke oziroma se je seznanil z dejanskim stanjem zadeve številka D 537/2015 pri Okrajnem sodišču v Celju. Na podlagi opravljenega razgovora in to je del storitve „pregled dokumentacije, proučitev zadeve“ v trajanju treh ur, ki ga tožena stranka tožniku ni priznala, je tožnik, da bi ugotovil vsa pravno relevantna dejstva glede dotedanjega poteka postopka in morebitnih postopkovnih kršitev, proučil celoten spis v zadevi, ki ga je upravičenka naknadno istega dne v fotokopijah dostavila tožniku. Opravil je tudi druga potrebna opravila, zlasti vpogled v ZK zaradi ugotovitve stanja na nepremičnini, ki je predmet zapuščine (vprašanje skupnega premoženja, obsega zapuščine). Tožnik je na to proučil še zakonske možnosti in sodno prakso glede uveljavljanja napačno ugotovljenega obsega zapuščine ter povečanje dednega deleža ter zlasti sodno prakso glede vprašanja o prekluziji navajanja novih dejstev po že opravljeni zapuščinski obravnavi. Vse to je opravil z namenom, da bi upravičenka lahko učinkovito (zapuščinski postopek je bil na prvi stopnji v fazi tik pred izdajo sklepa o dedovanju) in celovito zavarovala svoje pravice v tem postopku. Tožnik je dne 1. 10. 2015 upravičenki podrobneje obrazložil možnosti, ki jih ima v zapuščinskem postopku in ji predlagal, da naj v tem postopku takoj ukrepa z vložitvijo vloge za odložitev izdaje sklepa o dedovanju zaradi uveljavitve njenih pravic. Sestavil in izročil ji je dopis z dne 1. 10. 2015, zaradi dodelitve nadaljnje brezplačne pravne pomoči. Kasneje ji je bila ta dodeljena na podlagi dovolj podrobne proučitve zadeve in ustreznega nasveta, tako da je upravičenka s pomočjo pooblaščenca uspela sanirati kršitve na prvi stopnji oziroma zavarovati pravice v zapuščinskem postopku.

3. Šlo je za storitve svetovanja (tožena stranka sama pod točko 7 obrazložitve sklepa ugotavlja, da „preučitev zadeve in pregled dokumentacije“ spada v okvir svetovanja, vendar po tarifni številki 39 OT) in ne gre za kakšne druge storitve, ki ne pomenijo svetovanja. Poznavanje konkretnih in popolnih dejstev oziroma poglobitev zadeve je ključno za pravilno pravno presojo katerekoli, še zlasti te zadeve, torej za izvedbo dodeljene storitve svetovanja. Nasvet bi bil lahko v nasprotnem primeru samo približen in „na pamet“, posledično v tem primeru celo napačen. S tem bi lahko tudi zamudil z uveljavitvijo pravic v zapuščinskem postopku, vse to v škodo upravičenke. Skupaj 5 ur dela v tej zadevi, glede na specifičnost in dodeljeni obseg svetovanja ni nesorazmeren, ker je s tem upravičenka dejansko uspela zavarovati svoje pravice. Konkretni primer je za učinkovit nasvet v okviru dodeljene pomoči terjal skupaj 5 ur, torej tudi sporne 3 ure dela. Nepravilno je sklicevanje tožene stranke na tretji odstavek 26. člena ZBPP. Brez, da se je tožnik konkretno seznanil z zadevo na način, kot je to opisal v tožbi, si svetovanja kot je opredeljeno z ZBPP, ne predstavlja. Zakon tudi nikjer ne govori o „enkratnosti opravila“, kar si tožena stranka pod tem pojmom predstavlja. Sklicevanje tožene stranke na nesorazmernost je pavšalno. Odločitev tožene stranke je v nasprotju z 8. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožnik je upravičen do plačila nagrade tudi v zavrnjenem delu 300/2 točk, kar znaša 150 točk (68,85 EUR), obračunano po tarifni številki 39 ali tarifni številki 46, saj je v obeh primerih rezultat glede višine nagrade enak. Skupno je tožnik upravičen do 114,75 EUR. Tožnik predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi ter se mu priznajo stroški in nagrada v višini 114,75 EUR. Zahteva tudi povrnitev stroškov v roku 15 dni po dnevu izdaje prvostopenjske sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Tožnik je bil kot odvetnik z odločbo tožene stranke Bpp 1343/2015 z dne 23. 9. 2015, določen prosilki B.B. za izvajanje redne brezplačne pravne pomoči zaradi postopka pred Okrajnim sodiščem v Celju v nepravdni zadevi D 537/2015 oziroma zaradi postopka zoper njenega sina v obliki pravnega svetovanja. Na podlagi opravljenega dela je tožnik na napotnici priglasil odvetniško nagrado in sicer za posvet s stranko (seznanitev z zadevo) - ena ura, znesek nagrade 100 točk po prvi alinei 1. točke tarifne številke 39 OT; pregled dokumentacije, proučitev zadeve - tri ure, znesek nagrade 300 točk po 1. točki tarifne številke 46/OT; posvet s stranko, svetovanje - ena ura, znesek nagrade 100 točk po prvi alinei 1. točke tarifne številke 39 OT. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je tožena stranka tožniku priznala samo nagrado za opravljeno svetovanje, ki je v celoti trajalo po mnenju tožene stranke samo dve uri, po tarifni številki 39/1 OT v višini 100 točk (1/2 od skupno priglašenih 200 točk glede na peti odstavek 17. člena ZOdv), v presežku pa je tožnikov zahtevek v višini 300 točk zavrnilo (spornih 68,85 EUR).

7. Po presoji sodišča je bila odločitev tožene stranke pravilna. Tarifna številka 39 v prvem odstavku določa, da če storitve iz te tarifne številke niso zajete v drugih tarifnih številkah, ker gre za samostojno storitev, obračuna odvetnik: po 1. točki, ki določa posvete, nasvete in mnenja: v prvi alinei za posvet za vsake začete pol ure 50 točk, torej za dve uri posveta oziroma svetovanja s stranko pripada tožniku nagrada v višini 200 točk. Ker gre za svetovanje v postopku brezplačne pravne pomoči, se po prej navedeni določbi ZOdv prizna nagrada 100 točk.

8. Tarifna številka 46, po kateri je tožnik priglasil stroške v višini 300 točk, določa vrednotenje storitev, katerih vrednost ni izrecno določena v OT. Tako je v 1. točki te tarifne številke določeno, da se za storitve, ki so odvisne zlasti od porabljenega časa in v tarifi niso posebej ovrednotene, prizna za vsake začete pol ure po 50 točk. Med strankama postopka je nesporno, da je bil tožnik z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči določen v postopku zadeve D 537/2015 samo za pravno svetovanje. Glede na to, da tarifna številka 39 OT v prej navedeni določbi, kot samostojno storitev določa posvete, nasvete in mnenja, so bili ti že zajeti v tej tarifni številki in je tožena stranka pravilno zavrnila tožnikov zahtevek, da se mu prizna še nagrada po tarifni številki 46 v višini 300 točk (kar naj bi znašalo še nadaljnjih 68,85 EUR). Sodišče zato kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da je bilo mogoče opraviti svetovanje, ki je bilo obsežno in je terjalo pregled listin in ter druga opravila, samo v petih urah in bi mu morala tožena stranka tako priznati še dodatne tri ure dela. Na pravilnost odločitve tožene stranke potrjuje tudi določba tretjega odstavka 26. člena ZBPP, ki določa, da se za pravno svetovanje šteje preveritev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje. Glede na to, da je bil tožnik določen za pravno svetovanje v postopku nudenja brezplačne pravne pomoči, je oblika te pomoči zajeta v tej zakonski določbi. Sodišče kot neutemeljen tudi zavrača kot neutemeljen tožnikov predlog oziroma ugovor, da se mu lahko priznajo vsi priglašeni stroški po 39. ali 46. tarifni številki OT (končni znesek bo isti), ker ti dve vsebujeta različne odvetniške storitve.

9. Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

10. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.