Court dismisses appeal against rejection of free legal aid application due to incomplete required information.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Sodišče se v celoti strinja z oceno tožene stranke, da o prošnji, ne da bi bila dopolnjena v skladu s pozivom organa, ni bilo mogoče odločati. Prošnja namreč ni vsebovala podatkov zahtevanih z obrazcem BPP, podatkov o škodi, ki naj bi jo tožnici povzročila Republika Slovenija oziroma kateri organi so to škodo povzročili, ter dokazili, s katerimi bi tožnica utemeljevala zatrjevano škodo. Po presoji sodišča je tožena stranka te podatke utemeljeno štela med podatke, katerih odsotnost ji je onemogočala presojo utemeljenosti prošnje za dodelitev BPP v skladu z določbo 24. člena ZBPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prosilkino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper RS. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pojasnila, da prošnja, ki jo je prosilka vložila 19. 9. 2016 ni bila popolna, zato jo je pozvala k dopolnitvi. Poziv je bil prosilki vročen 23. 9. 2016. Kljub opozorilu na posledice nedopolnitve prošnje, prosilka ne do 28. 90. 2016, niti do dneva izdaje sklepa, vloge ni dopolnila, zato je bila le-ta nesposobna za obravnavanje in jo je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kot nepopolno zavrgla.

2. Tožnica v tožbi pojasnjuje, da ima težave z BPP že od začetka julija 2016. Prosi za odvetnika, zato da bi vložila tožbo zoper Republiko Slovenijo. Tožena stranka od nje zahteva, da napiše vse podatke, zakaj rabi odvetnika, tega pa zaradi nepopolnih obrazcev ne more storiti. Prav tako je bilo od nje zahtevano, da predloži dokaze in meni, da ji hočejo te dokaze ukrasti. Ker se zadeva še ne obravnava, meni, da je neutemeljena. V vseh prošnjah do sedaj je zapisala, da je bivala v zaporu v Bosni. Vsega kar se je tam dogajalo ne more napisati niti v dveh mesecih, dejstvo pa je, da so ji bile tam kršene človekove pravice, zato je upravičena do odvetnika. V Bosni so ji bile ukradene tudi živali, psi maltežani in s strani policije 3.000 EUR. Smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ lahko zavrgel prošnjo tožnice za BPP vloženo 19. 9. 2016, kot nepopolno. Iz dokumentacije upravnega spisa v zadevi izhaja, da je tožena stranka pri preizkusu tožničine prošnje za dodelitev BPP ugotovila, da je nepopolna, in jo z dopisom z dne 21. 9. 2016 pozvala k dopolnitvi. Po podatkih spisa je tožnica ta poziv prejela 23. 9. 2016, zato je rok za dopolnitev prošnje za BPP iztekel dne 28. 9. 2016. Ob takem dejanskem stanju, ki ga enako povzema tudi izpodbijani sklep, in ob ugotovitvi tožene stranke, ki ni sporna, da v odrejenem roku do 28. 9. 2016, oziroma niti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa tožnica prošnje za BPP ni dopolnila, sodišče pritrjuje toženi stranki, da je lahko prošnjo tožnice, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP (po izrecni določbi drugega odstavka 34. člena ZBPP, pa postopa organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek), kot nepopolno zavrgla. Sodišče se ob tem tudi v celoti strinja z oceno tožene stranke, da o prošnji, ne da bi bila dopolnjena v skladu s pozivom organa, ni bilo mogoče odločati. Prošnja namreč ni vsebovala podatkov zahtevanih z obrazcem BPP, podatkov o škodi, ki naj bi jo tožnici povzročila Republika Slovenija oziroma kateri organi so to škodo povzročili, ter dokazili, s katerimi bi tožnica utemeljevala zatrjevano škodo. Po presoji sodišča je tožena stranka te podatke utemeljeno štela med podatke, katerih odsotnost ji je onemogočala presojo utemeljenosti prošnje za dodelitev BPP, v skladu z določbo 24. člena ZBPP, ki določa, da se pri presoji dodelitve BPP, kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP.

6. Ker tožnica ni vložila popolne prošnje za BPP, na podlagi katere bi organ lahko odločil o tem, ali je do nje upravičena, je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sklep pravilen in na zakonu utemeljen, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.