Administrative court dismisses lawsuit for failure to appoint a local representative within the statutory deadline.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's lawsuit for damages due to the failure to appoint a representative in Slovenia within the prescribed 30-day period. Although the court had issued a specific order and sent reminders to both the plaintiff and their temporary agent, the plaintiff neither appointed a local representative nor requested a state-appointed one. The court ruled that it lacks the legal authority to appoint a representative ex officio, thereby enforcing the procedural requirement for proper service of documents.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 146. člen ZPP v povezavi s prvim odst. 22. členom ZUS-1; Tožnik mora imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v državi pristojnosti, sodišče pa ne more po uradni dolžnosti postaviti zastopnika.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrže.
[JEDRO]
Sodišče ugotavlja, da tožnik kljub izrecnemu opozorilu v sklepu z dne 5. 7. 2016 in dopisu začasne zastopnice, pooblaščene za sprejemanje pisanj, z dne 6. 7. 2016 v danem 30 dnevnem roku niti kasneje ni imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Slovenji, sodišče pa nima zakonskih pooblastil, da bi takšnega pooblaščenca postavilo po uradni dolžnosti. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik je dne 28. 6. 2016 priporočeno po pošti vložil tožbo v upravnem sporu zaradi odškodnine zaradi izbrisa.
2. Po podatkih tožbe živi tožnik v tujini in v Republiki Sloveniji nima pooblaščenca za ta sodni postopek. Na podlagi prvega odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v upravnem sporu primerno uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), bi zato moral že ob vložitvi tožbe imenovati svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Namen citirane zakonske ureditve je v tem, da se sodna pisanja vročajo v Republiki Sloveniji.
3. V konkretnem primeru tožnik ob vložitvi tožbe ni imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, zato mu je sodišče s posebnim sklepom opr. št. I U 963/2016 z dne 5. 7. 2016 postavilo začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj, ter tožniku naložilo, naj v roku 30 dni, šteto od dneva, ko je sklep vročen začasni zastopnici, upravičeni za sprejemanje pisanj, imenuje svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji ter sodišču predloži slovenski prevod tožbe. Začasni zastopnici je naložilo, naj predmetni sklep pošlje tožniku.
4. Tožnik je bil v sklepu opr. št. I U 963/2016 z dne 5. 7. 2016 opozorjen, da bo sodišče tožbo zavrglo, v kolikor v danem roku ne bo postavil pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Dopis z enakim opozorilom je prejel tudi od začasne zastopnice, upravičene za sprejemanje pisanj.
5. Sklep opr. št. I U 963/2016 z dne 5. 7. 2016 je bil začasni zastopnici za sprejemanje pisanj vročen dne 6. 7. 2016, tožniku pa je bil vročen 9. 7. 2016. Tožnik je dne 29. 7. 2016 sodišču poslal izjavo, v kateri je navedel, da ni finančno sposoben, da bi si iskal svojega zastopnika, in prosi sodišče, naj mu odredi službenega zastopnika, da ga zastopa.
6. Sodišče ugotavlja, da tožnik kljub izrecnemu opozorilu v sklepu I U 963/2016 z dne 5. 7. 2016 in dopisu začasne zastopnice, pooblaščene za sprejemanje pisanj, z dne 6. 7. 2016 v danem 30 dnevnem roku niti kasneje ni imenoval svojega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Slovenji, sodišče pa nima zakonskih pooblastil, da bi takšnega pooblaščenca postavilo po uradni dolžnosti. Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.