Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep X Ips 118/2015 ECLI:SI:VSRS:2017:X.IPS.118.2015 AI generated

Supreme Court dismisses review as applicant failed to prove severe consequences of losing judicial function.

Case Number VSRS Sklep X Ips 118/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's review against a first-instance decision that dismissed a lawsuit regarding the loss of judicial office. The applicant argued that losing their judicial function and subsequent unemployment constituted severe consequences under administrative law, but failed to provide specific evidence of unique hardship. The court ruled that losing a judicial position does not inherently prevent holding other jobs and did not demonstrate severe personal or financial consequences, thus denying the review's admissibility.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 83. člen (2. odst. 3.); Review is admissible only if severe consequences are proven; mere loss of judicial function does not automatically constitute severe consequences without specific evidence of unique hardship.

Keywords

AI generated
administrative review admissibility severe consequences standard judicial function loss burden of proof review ZUS-1 article 83 unemployment consequences supreme court review

Cited Legislation

AI generated
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 63. člen (1. odst.)
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 83. člen (2. odst.)
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 89. člen
Zakon o sodniški službi (ZSS), 33. člen (1. odst.)
Zakon o sodniški službi (ZSS), 74. člen (1. odst.)

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Revident trditvenega in dokaznega bremena v obravnavani zadevi ni izpolnil. Prenehanje sodniške funkcije na podlagi prvega odstavka 33. člena ZSS oziroma posledična izguba zaposlitve sama zase še ne pomenita zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Prenehanje sodniške funkcije namreč ne pomeni, da revident ne more opravljati drugega dela, za katerega izvolitev v sodniško funkcijo ni potrebna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Sodnega sveta, št. 2/13-176 z dne 18. 4. 2013, s katero je tožena stranka potrdila oceno sodniške službe, št. Su 44/2011-951 z dne 25. 5. 2012, ki jo je za tožnika izdelal Personalni svet Višjega sodišča v Ljubljani (1. točka izreka) ter ugotovila, da tožniku iz razloga po 7. točki prvega odstavka 74. člena Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS) dne 18. 4. 2013 preneha sodniška funkcija (2. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (v nadaljevanju revident) vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.(1)

5. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi bila njihova presoja mogoča, pa mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude ter vse to tudi izkazati.(2)

6. Revident v reviziji navaja, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, saj mu je prenehala sodniška funkcija, na katero ne more biti nikoli več izvoljen. Obenem mu je prenehalo tudi delovno razmerje, zato se ne more prijaviti na interne razpise za uradniška delovna mesta v državni upravi, pri čemer pa ni bil izveden niti disciplinski postopek. Reviziji prilaga Potrdilo o vpisu v evidenco brezposelnih z dne 30. 12. 2014.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident opisanega trditvenega in dokaznega bremena v obravnavani zadevi ni izpolnil. Prenehanje sodniške funkcije na podlagi prvega odstavka 33. člena ZSS oziroma posledična izguba zaposlitve sama zase še ne pomenita zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Prenehanje sodniške funkcije namreč ne pomeni, da revident ne more opravljati drugega dela, za katerega izvolitev v sodniško funkcijo ni potrebna. Pri tem ne drži revizijska navedba, da se prav zaradi izpodbijane odločitve tožene stranke ne more več prijavljati na interne razpise na uradniška delovna mesta, saj se na navedene razpise zaradi nezdružljivosti funkcije že pred odvzemom sodniške funkcije ni smel prijavljati, oziroma če bi se prijavil in bi ob morebitni izbiri na razpisu sklenil pogodbo o zaposlitvi, ne bi več mogel opravljati sodniške funkcije. Poleg tega revident niti ne navaja niti ne izkazuje, kakšne konkretne posledice naj bi za njegovo osebno oziroma premoženjsko stanje imela izguba zaposlitve kot posledica odvzema sodniške funkcije.

8. Ker uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

----

(1) Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 292/2016 z dne 1. 9. 2016 in X Ips 201/2015 z dne 9. 3. 2016.

(2) Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča X Ips 234/2015 z dne 14. 9. 2016, X Ips 404/2014 z dne 10. 12. 2015, X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010.