Appeal dismissed because the disputed administrative act did not involve a monetary right exceeding 20,000 EUR.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a final administrative decision regarding property tax. The applicant argued that the appeal was admissible under Article 83(2) of the Administrative Dispute Act due to a monetary value exceeding 20,000 EUR. The court ruled that the appeal was inadmissible because the contested act did not determine a monetary right or obligation for the applicant, as the tax authority had already rejected her request for relief under Article 274 of the Administrative Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 83(2) of the Administrative Dispute Act; Article 274 of the Administrative Procedure Act: An appeal is admissible only if the disputed final administrative act concerns a right or obligation expressed in monetary value exceeding 20,000 EUR; if the act does not determine such a right or obligation, the appeal is inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj je tožena stranka z njim zavrnila revidentkino zahtevo za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 274. člena ZUP.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper odločbo Ministrstva za finance št. DT-499-10-137/2015 z dne 17. 11. 2015. S to odločbo je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo odločbe Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, po nadzorstveni pravici, s katero ji je bilo naloženo plačilo davka na premoženje večje vrednosti.
2. Zoper to sodbo je revidentka vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje s 1. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava, kršitve Ustave RS in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu.
K I. točki izreka:
3. Revizija ni dovoljena.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidentke, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.
5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revidentka, je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Vendar z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, saj je tožena stranka z njim zavrnila revidentkino zahtevo za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Revidentka je sicer s svojo zahtevo poskušala doseči razveljavitev odločbe Davčnega urada Ljubljana, ki po njeni oceni za njo pomeni vrednost 24.000,00 EUR, ta odločba pa ni predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu. Enako stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevah X Ips 170/2015 z dne 27. 8. 2015 in X Ips 46/2016 z dne 5. 7. 2016.
6. Ker uveljavljeni pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo revizijo kot nedovoljeno.
K II. točki izreka:
7. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).