Supreme Court dismisses appeal request in individual labor dispute regarding termination legality under ZDSS-1.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to file an appeal against the second-instance labor court judgment. The applicant argued that the employer's dismissal relied on two grounds in the reasoning but only cited one in the decision, seeking review of this discrepancy. The court held that under Article 31(2) of the Act on Labor and Social Courts, appeals are mandatory in individual labor disputes concerning the existence or termination of an employment relationship, thereby granting the applicant no legal basis or interest to request permission for a discretionary appeal.
Legislator headnote
AI generatedArticle 31(2) of the Act on Labor and Social Courts; Article 374 of the Act on Civil Procedure Law: In individual labor disputes regarding the termination of an employment relationship, the right to appeal is mandatory and cannot be subject to a discretionary permission request.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrže.
[JEDRO]
Na podlagi 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
Tožnik v tem sporu nima ne pravne podlage, ne pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije, saj bi revizijo lahko vložil na podlagi citirane določbe ZDSS-1.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je delovno razmerje med tožnikom in toženo stranko trajalo do 28. 12. 2010, zato je tožena stranka tožniku dolžna za čas od 20. 9. 2010 do 28. 12. 2010 priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z delovno dobo. Toženi stranki je naložilo, da tožniku obračuna nadomestilo plače za obdobje od 20. 9. 2010 do 5. 11. 2010, upoštevajoč mesečni bruto znesek 2.221,28 EUR za obdobje od 6. 11. 2010 do 28. 12. 2010 pa upoštevajoč mesečni bruto znesek 2.707,00 EUR, od navedenega nadomestila obračunati in plačati prispevke in davke ter tožniku izplačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zavrnilo je tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 13. 10. 2010 in 3. 12. 2010, za ugotovitev, da je delovno razmerje med strankama trajalo tudi v času od 29. 12. 2010 do 5. 8. 2011 ter za obračun in izplačilo nadomestila plač za čas od 20. 9. 2010 do 5. 11. 2011 ter plačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi delovnega razmerja v znesku 35.720,62 EUR. Zavrnilni del izpodbijane sodbe temelji na ugotovitvi, da je tožnik neupravičeno izostal z dela več kot pet dni zaporedoma in da tožene stranke ni obvestil o razlogih za svojo odsotnost, čeprav bi to moral in mogel storiti.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjega vprašanja:
- Ali se upošteva sklep (kar je po vsebini upravna odločba), s katerim delodajalec javnemu uslužbencu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi in v izreku navede le en odpovedni razlog (v konkretnem primeru je to bil neupravičen izostanek z dela), v obrazložitvi pa navaja dva odpovedna razloga (v konkretnem primeru je to bil še razlog neobveščanja delodajalca o odsotnosti z dela), le v okviru izreka sklepa (odločbe), ali pa se upoštevajo tudi odpovedni razlogi, ki v izreku sklepa (odločbe) sploh niso navedeni, so pa navedeni v obrazložitvi sklepa?
4. Predlog ni dovoljen.
5. V tej zadevi gre za individualni delovni spor o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
6. Tožnik v tem sporu nima ne pravne podlage, ne pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije, saj bi revizijo lahko vložil na podlagi citirane določbe ZDSS-1. Vrhovno sodišče je zato ob smiselni uporabi določbe 374. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), predlog za dopustitev revizije zavrglo kot nedovoljen.