Appeal dismissed because appellant failed to prove legal interest or benefit from the outcome of the case.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Dolžnost intervenienta je, da navede, v čem je njegova korist oziroma pravni interes, da ena stranka zmaga v pravdi, in dokaže obstoj predpostavk za dopustnost njegove intervencije v pravdi. Pritožnik svojega intervencijskega interesa ni zatrjeval. Navedel je le, da intervenira na strani tožene stranke. Ni navedel, v kakšnem razmerju je do stranke in v čem je njegov intervencijski interes. Zato sodišče prve stopnje pravilno ni dopustilo pritožnikove stranske intervencije na strani tožene stranke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje ni dopustilo pritožnikove stranske intervencije na strani tožene stranke.

2. Pritožnik vlaga pritožbo zoper ta sklep in v njem pojasnjuje svoj intervencijski interes, tj. pravni interes, da v pravdi zmaga Republika Slovenija, ki se ji želi pridružiti. Sklicuje se na vlogo tožene stranke z dne 23. 12. 2015 glede obvestila pritožnika v začeti pravdi, na povezavo intervencijskega interesa z zahtevkom za reintegracijo v pravdi opr. št. I Pd 2459/2016 ter na izpoved uslužbenca tožene stranke na naroku v navedeni pravdi. Trdi, da namerava tožena stranka v primeru neugodnega izida predmetne pravde pritožniku izstaviti regresni zahtevek. Pove, da je na pogovoru na A. sodeloval kot oseba, ki bi lahko dala koristna obvestila o okoliščinah suma kaznivih dejanj mobinga in šikaniranja, ki je očitano dvema nekdanjima uslužbencema tožene stranke in ne pritožniku, da je bil zaslišan kot priča v predmetni zadevi in da tedaj z večino očitkov ni bil seznanjen, pri čemer se priznana odškodnina nanaša na očitke zoper njega v zvezi z njegovimi ravnanji. Navaja, da obstaja nevarnost regresnega zahtevka, zato naj bi bil s tem izkazan interes, da se stranska intervencija dopusti. Navaja, da tožena stranka vztraja pri neumiku tajnosti iz razkritih tajnih podatkov, razkritju osebnih podatkov pritožnika in drugih tajnih podatkov in neenakopravnem obravnavanju. Predlaga pripravo uradnega odpravka sodbe, v katerem bosta ime in priimek stranskega intervenienta oziroma priče prikrita oziroma nadomeščena z B.B. - ime interno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP).

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ena od predpostavk za dopustnost intervencije t. i. intervencijski interes. Tega oziroma upravičenost ter dopustnost intervencije intervenient napove tako, da pove, kateri stranki v sodnem sporu se pridružuje in opiše razmerje do tiste stranke, ki se ji pridružuje. Ali povedano drugače: dolžnost intervenienta je, da navede, v čem je njegova korist od tega, da ena stranka zmaga v sporu, in dokaže obstoj predpostavk za dopustnost njegove intervencije v pravdi (prim. s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1236/2001 z dne 8. 8. 2001). V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da pritožnik svojega intervencijskega interesa ni zatrjeval. Pritožnik je v svoji vlogi z dne 19. 5. 2016 navedel le, da intervenira na strani tožene stranke, ni pa podal nobenih trditev o tem, v kakšnem razmerju je do te stranke in v čem je njegov intervencijski interes.

6. Do pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik opredeljuje svoj intervencijski interes, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, ker gre za nedopustne pritožbene novote. Pritožnik jih namreč prvič podaja šele v pritožbi, pri tem pa ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v predlogu za dopustitev stranske intervencije (prvi odstavek 337. člena ZPP). Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).